Bivši salezijanski gojenci so se v soboto, 24. avgusta 2019, srečali v kapeli Benediktinskega priorata v Limbušu pri Mariboru.
Srečanje smo začeli z vzhodno liturgijo sv. Janeza Zlatoustega, ki jo je vodil o. Mihajlo J. Hardi, somaševal g. Feliks Golob, vsi udeleženci pa smo sodelovali ter pomagali pri petju. Duhovni nagovor po evangeliju je imel g. Feliks Golob. Jezus v evangeliju poudari, da je najbolj pomembno prizadevanje vstopiti skozi ozka vrata. Tudi svetniki so imeli strah, ali bodo zveličani. Pri nekaterih je ta problem postal tako pereč, da so zapadli v hudo tesnobo. Sv. Frančišek Saleški, zavetnik salezijancev, je živel precejšen del svoje mladosti v prepričanju, da bo pogubljen. Nekega januarskega večera, ko tega ni več mogel prenašati, je vstopil v cerkev, pokleknil pred Marijin kip in se tam popolnoma izročil Bogu. Računal je na njegovo usmiljenje in mu obljubil, da ga hoče ljubiti ne glede na svojo usodo po smrti. V hipu je strah izginil. Sam pripoveduje, da se je čutil prerojenega. Tako se tudi mi izročimo po Mariji Jezusu in bo mir v naših dušah.
G. Hardi je po končani liturgiji vsakega posebej blagoslovil z blagoslovljeno vodo in križem iz Svete dežele. Nagovoril nas je in nam na srce položil nekaj misli o dobrohotni naklonjenosti drug do drugega, dobrih medsebojnih odnosih in prijateljstvu med nami, bivšimi salezijanskimi gojenci. Lepo se mu zdi, da se dobivamo. Med nami se dobro počuti in vesel je, da tako lepo sprejemamo vzhodno liturgijo.
Sledil je občni zbor, nato pa podelitev priznanj. Najprej je predsednik Društva Don Bosko g. Srečko Jagodič podelil g. Feliksu Golobu, ki je 29. aprila letos praznoval 70 let življenja, kelih s posvetilom, izdelan v Rogaški Slatini. Vsi smo mu zaželeli še naprej duhovno globoke misli, iskrive besede, zdravja in Božjega blagoslova. Zahvalili smo se mu tudi, da je sprejel duhovno spremljanje bivših salezijanskih gojencev in za ves njegov trud.
Drugi nagrajenec je bil o. Mihajlo Jozafat Hardi. Tudi on je prejel kelih s posvetilom. G. Hardi je naš dolgoletni spremljevalec. Večkrat je bil z nami v Križevcih, na Reki, v Metliki in sedaj v Limbušu. Kot grkokatoliški duhovnik se rad druži z nami.
Naslednja zaslužna nagrajenca sta bila Jože Cerovšek in Peter Simončič. Jože Cerovšek je ustanovni član DDB, ves čas član UO in je zelo aktiven. Sam je prvi organiziral srečanja v Križevcih še pred ustanovitvijo društva. Njegova zasluga je, da imamo program za tiskanje položnic, ki jih vsako leto priložimo h glasilu Dediči. Peter Simončič je bil prvi zakladnik društva in nato še več mandatov ter je vsa leta vestno opravljal delo in uspel najti rešitve tudi takrat, ko smo morali preiti na elektronsko poslovanje. Obema smo se zahvalili. Prejela sta knjigi o don Bosku.
Na srečanje je bila še posebej vabljena prva generacija želimeljskih maturantov, ki je pred 50. leti maturirala v Želimljem. Prisotni so bili Blaž Zanjkovič, Štefan Pozderec, Štefan Lenarčič in Jožef Tivadar. Veselo smo jih pozdravili, jim čestitali in vsakemu izročili steklenico dobrega vina od Sv. Jakoba.
G. Janez Flac, direktor Benediktinskega dvora in prior administrator samostana, g. Edmund Wagenhofer, sta nam predstavila samostansko hišo in delo. Povabljeni smo bili v vinsko klet na pokušino njihovih vin, sokov in žganja. Kmalu je v kleti zadonela lepo ubrana pesem.
Nato smo se odpeljali proti vznožju Pohorja med samostanske vinograde in sadovnjake, kjer smo nadaljevali s piknikom. Tu so nas čakale pečene dobrote z žara. Nekaj gospodinj je prineslo tudi pecivo, skutin in jabolčni zavitek ter prekmursko gibanico. Vzdušje je bilo enkratno. Sredi lepe narave je večina udeležencev kar nekaj ur vztrajala v prijetnem in prijateljskem druženju, pogovorih in veselem prepevanju pesmi. Nekateri smo si vmes privoščili še kratek sprehod na vrh vinogradov z razgledom ter se nazadnje vsi zadovoljni in polni lepih doživetij razšli na svoje domove.
Štefan Škafar
