Od petka, 6. do nedelje, 8. septembra 2024 je slovaška salezijanska družina praznovala stoletnico navzočnosti don Boskovih sinov v državi (1924–2024). Praznovanje, ki je predstavljalo vrhunec celoletnega praznovanja in ga je uvedlo triletno obdobje priprave, so s svojo navzočnostjo obogatili vikar vrhovnega predstojnika Stefano Martoglio, pokrajinski svetovalec srednje in severne Evrope Roman Jachimowicz in inšpektorji sosednjih držav.
»Bil je lep trenutek, ko smo se lahko dotaknili Božjega srca, izžarevajočega v gubah zgodovine,« je komentiral Martoglio v ponedeljek, 10. septembra zvečer, med »salezijansko besedo za lahko noč«, ko je nagovoril sobrate salezijance po prazničnem koncu tedna.
Vikar vrhovnega predstojnika je prispel v Bratislavo 6. septembra in med prvimi dogodki se je udeležil tiskovne konference, ki jo je organizirala slovaška inšpektorija Marije Pomočnice, da bi predstavila in obelodanila pomen te stoletnice.
Martoglio je v spremstvu inšpektorja Petra Timka poudaril prispevek »neopazne« slovaške inšpektorije, ki pa je doslej poslala salezijance že v 52 držav sveta in ima bogat mednarodni vpliv. »Zanimivo je, da se je majhna država v osrčju Evrope znala prilagoditi spremembam, ki so jih prinesli težki in zahtevni časi preteklosti. Zato je zelo vitalna,« je dodal.
Ko je obnovil zgodovino slovaških salezijancev, je Martoglio spomnil, da so zaživeli leta 1924, po pretresu prve svetovne vojne, ko don Boskovih sinov ni povabil »eden škof, temveč celotna češkoslovaška škofovska konferenca«.
Praznovanje stote obletnice se je potekalo v športni dvorani »Gopass Arena« v Bratislavi, napolnjeni z mladimi in člani salezijanske družine. Dopoldne je Martoglio vodil slovesno evharistijo, v kateri je vse navzoče povabil, naj začutijo Božjo navzočnost v svojem življenju, naj bodo pogumni in se posvetijo vzgoji. Nato se je začel bogat program, v katerem so se izmenjevali glasba, praznovanje, ples, nastopi priznanih umetnikov, športni turnirji, intervjuji, govori salezijancev in članov salezijanske družine.
Zvečer je potekalo evharistično češčenje, ki ga je uvedla misel inšpektorja Tomke v »salezijanski besedi za lahko noč«, ki je pred več tisoč navzočimi prebral sporočilo svetega očeta papeža Frančiška, ki je med drugim zapisal: »Z veseljem in hvaležnostjo se pridružujem temu praznovanju stoletnice navzočnosti salezijanske duhovnosti v deželi svetega Cirila in Metoda. To stoletje služenja na Slovaškem je svetlo znamenje ljubezni in predanosti, ki so ju salezijanci prinesli v vaše pokrajine. Salezijanska duhovnost, ki se zgleduje po svetem Janezu Bosku, je temeljnega pomena za našo Cerkev. Podpira pristno ljubezen do bližnjega in zavzetost za vzgojo mladih, pomaga ustvarjati skupnosti, osredotočene na skupno dobro in na celostno rast vsakega posameznika […] Zahvaljujem se Gospodu za to stoletnico služenja salezijancem in za sadove njihovega dela. Molim, da bi njihovo poslanstvo še naprej cvetelo in navdihovalo nove generacije za življenje v veri, upanju in ljubezni.«
V nedeljo je potekalo zaključno slavje v marijanskem svetišču Šaštín ob navzočnosti številnih škofov in apostolskega nuncija msgr. Nicole Girasolija, ki je vodil sveto evharistijo. Pred sveto mašo, ki jo je v živo prenašala nacionalna katoliška postaja TV Lux, je več predstavnikov inšpektorije skupaj z vikarjem Martogliom odšlo do grobov salezijancev v Šaštinu, kjer so molili in se zahvalili vsem don Boskovim sinovom, ki so pisali zgodovino salezijancev na Slovaškem.
Nuncij je med sveto mašo, pri kateri je somaševal tudi slovaški salezijanski škof msgr. Vladimír Fekete, škof v Bakuju v Azerbajdžanu, navzoče opozoril na don Boskove sanje in sanje prvih salezijancev, ki so se začele pred 100 leti. Za višek poslanstva pa je izpostavil mučeništvo blaženega Tita Zemana in vse povabil, naj pogumno pogledajo v prihodnost in izzive, ki jih trenutna družbena dogajanja postavljajo pred Cerkev in salezijansko družbo.
Prva salezijanca na Slovaškem sta bila Jozef Bokor in Viliam Vagač, ki sta prispela v Šaštín 8. septembra 1924, kamor ju je poslal takratni vrhovni predstojnik Filip Rinaldi in ju pospremil Peter Tirone. Šaštín so izbrali med tremi možnostmi iz materialnega in duhovnega razloga: mesto je bilo že povezano z železnico in tam stoji narodno marijansko svetišče, posvečeno Žalostni materi Božji.
Salezijanska navzočnost, ki je sprva spadala pod poljsko inšpektorijo, je kmalu postala samostojna vizitatorija in začela hiter razvoj ustanov in poslanstva. Pretresla sta jo najprej druga svetovna vojna in nato komunistični režim. Tako so se začela dolga desetletja tajnosti za slovaške salezijance, v katerih so se don Boskovi sinovi z vero in vztrajnostjo soočili s skupno 365 leti zapora, vendar so v preizkušnji ohranili svojo identiteto ter ljubezen do Boga in do mladih.
Salezijanci so od začetka 90. let prejšnjega stoletja ponovno obudili tipično salezijansko poslanstvo s pastoralnim in poklicnim pomenom ter plodnostjo, ki je ne smemo podcenjevati: danes ima slovaška inšpektorija skoraj 180 salezijancev, ki delujejo v vseh okoljih in vodijo številne značilne salezijanske ustanove. Že leta se mladi odločajo za salezijansko formacijo, spremlja pa jih zelo živahna in dejavna salezijanska družina.
ANS
