Na svetovni razstavi Expo v Dubaju je potekal forum z naslovom »Univerze izvajajo Agendo 2030 OZN«. Organizirala ga je Mreža univerz za trajnostni razvoj, na njem pa je sodelovalo tudi 16 študentov Salezijanskega univerzitetnega inštituta iz Benetk. Njegov direktor, salezijanec Nicola Giacopini, je v pogovoru za Radio Vatikan razložil, na kakšen način se trajnostni razvoj udejanja v načinu življenja študentov in profesorjev.
Del Univerz Laudato si’
Najprej je povedal, zakaj so se s študenti odpravili v Dubaj: »Kot Salezijanski univerzitetni inštitut v Benetkah smo skupaj z drugimi salezijanskimi univerzami del Univerz Laudato si’, to je znotraj projekta, spodbude, ki nam jo je dal papež Frančišek z omenjeno okrožnico. Nahajamo se v drugem izmed treh let projekta z naslovom ‘Celostna ekologija – Novi življenjski slogi’. V Dubaju smo prisotni s skupino študentov iz naših oddelkov, da bi dali svoj prispevek v paviljonu Svetega sedeža in tudi Italije, predvsem na področju komunikacije: preko družabnih omrežij in vizualne podobe so spregovorili o trajnostnem razvoju. Tudi drugi mladi, ki so del t.i. zelene ekipe, predstavljajo vse naše študente.«
Trajnostne univerze, spreminjanje miselnosti
Giacopini je v nadaljevanju razložil, kaj pomeni izraz »trajnostne univerze«: »Lahko bi mislili, da gre pri trajnostnih univerzah samo za izbire, ki so povezane s tematikami recikliranja, odmetavanja, trajnostne mobilnosti – torej na kakšen način se pride na fakulteto –, uporabe hrane in energije, torej prizadevati si za uresničitev ciljev Agende 2030 Organizacije združenih narodov. Nedvomno gre tudi za to, vendar pa je še bolj pomembno pomagati študentom in tudi nam profesorjem spremeniti miselnost; da ne bi videli stvarnosti le kot nekaj, kar lahko uporabljamo, ampak bi čutili, da smo del skupnega doma. To je ekološko spreobrnjenje, o katerem govori papež Frančišek, in univerza ima pri tem tudi formativno in kulturno vlogo. Ko nas sveti oče vabi, naj prisluhnemo kriku zemlje, kriku revnih, nam pravi, naj trajnostnost vzamemo resno. Ne moremo živeti ne da bi upoštevali okoljske in družbene vidike, vsi smo poklicani skrbeti za naš skupni dom, drug za drugega. To je ključni vzgojni in kulturni izziv za mlade v sedanjosti in prihodnosti, ki gre tudi preko njihovih poklicev, in veseli smo, da je papež Frančišek začel z njim.«
Kakšna je cena napredka?
Ob koncu pogovora pa je direktor Salezijanskega univerzitetnega inštituta v Benetkah povedal anekdoto o izkušnji mladih v Dubaju, med vodenim ogledom mesta, »kjer je vse veliko«: »Vodič nam je razlagal o vsem bogastvu, o tehnologiji, o neverjetnem razvoju v zadnjih štiridesetih letih, o velikem številu turistov, ki prihajajo tja … Z avtobusom smo se peljali mimo postaje, kjer smo opazili skupino približno petdesetih delavcev, večinoma Indijcev, ki so končali svojo izmeno – gradijo zelo visoko stavbo z osemdesetimi nadstropji. Približal se mi je eden izmed študentov in rekel, da ob vsem bogastvu ne smemo pozabiti, kakšna je lahko tudi cena za to. Tudi meni je dalo zelo misliti. Don Bosko je rekel, da nas mladi učijo. Nagovorilo me je povabilo tega študenta, naj pomislimo, za kakšno ceno ustvarjamo stvari, ne samo kakšne so njihove koristi.«
Vir: Vatican News; foto: Iusve