Dragi člani salezijanske družine in don Boskovi prijatelji, k vam se obračam s tem preprostim zapisom, ki je ob ukrepih za ustavitev širjenja koronavirusa odlično sredstvo za naše druženje.
Konec 28. vrhovnega zbora in pot domov
V soboto, 14. marca, sva se s sobratom prof. Bogdanom Kolarjem srečno vrnila domov z 28. vrhovnega zbora salezijanske družbe, ki je potekal v Turinu. Na poti nisva imela nobenih težav, tudi pri prehodu meje ne. Bilo pa je naravnost čudno, če že ne strašljivo, saj so bile široke italijanske avtoceste popolnoma prazne. V Sloveniji je bila zadeva povsem drugačna, kakor da se še ne zavedamo, kaj prihaja. Na avtocesti je bilo živahno, tudi po ulicah so se ljudje veselo sprehajali. V Italiji so uvedli stroge ukrepe, da bi zajezili gibanje in druženje ljudi. Vsako gibanje, ki ni bilo res nujno, je bilo dobesedno prepovedano. Za premik na določen kraj je potrebno imeti samopodpisano izjavo. Bogu hvala, da sva že tri dni doma. Glede na navodila naših ustanov ostajam v preventivni samoizolaciji na Rakovniku. Skrbi me namreč, da bi prenesel virus, čeprav za zdaj lahko zatrdim, da sem zdrav. Do sedaj tudi še ni bilo nobene informacije, da bi kdo od sobratov, ki so sodelovali na vrhovnem zboru, zbolel. Ni lahko vztrajati v takem položaju, vendar to delam iz odgovornosti in zavesti, da je lahko tudi od mojih dajanj odvisno zdravstveno stanje sobratov.
Ostanimo doma!
Glede na informacije je najbolj ogrožena starejša generacija prebivalcev. Prav to pa je generacija, ki najtežje ostaja doma in imam občutek, da podcenjuje grožnjo. Zato pozivam, da spoštujemo navodila slovenskih škofov in pristojnih oblasti in ostanemo doma. Pred 14. dnevi sem po televiziji spremljal nagovor italijanskega premiera, ki je pozival državljane: »Ostanimo doma!« V Italiji sem mesec dni spremljal razmere v Lombardiji in počasi začel razumevati, da gre za virus, ki se neverjetno hitro širi in lahko onesposobi dobršen del generacije, kar lahko privede do katastrofe na humanitarni ravni. Ostanimo torej doma, delujmo preventivno! Če kdo zboli, naj odgovorno ravna, kakor naročajo zdravniki in strokovno osebje.
Čas milosti
Poglejmo trenutni položaj z druge strani: to je tudi čas milosti. Dan nam je čas, da se zavedamo, kakšen je naš način življenja in da odkrijemo njegov globlji in duhovni pomen. Pred nami so prazniki, ki jih bomo zagotovo obhajali drugače, brez fizičnega občestva. Si predstavljate, kako bomo praznovali veliko noč? To so trenutki preizkušnje za vse nas, hkrati pa se odpira priložnost, da več molimo, da več časa preživimo s sobrati ali v družinskem krogu. Ne sme nam zmanjkati zaupanja v Božjo bližino in Marijino varstvo. Z zaupanjem molimo devetdnevnico, kakor nas je povabil vrhovni predstojnik. V gorečnosti in neizmernem zaupajmo posnemajo don Boska. Bodimo pogumni in ljudje upanja, pa hkrati realni in odgovorni.
Nove razmere, novi načini
Prepričan sem, da naša domišlja ne pozna meja in da bomo lahko tudi v tem času živeli z ljudmi in za ljudi. Vesel sem pobud devetdnevnice, molitvenih bogoslužij in prenosov sv. maš po družbenih omrežjih. Med pobudniki ste tudi salezijanci in člani salezijanske družine. Prav družbena omrežja omogočajo marsikatero novo možnost in način delovanja. Mislim, da je v tem času ne samo naloga, temveč celo dolžnost, da se vsak po svojih močeh usposobi za spletno komuniciranje. Dragi člani salezijanske družine in don Boskovi prijatelji, podpirajmo se med seboj v dobrem, pa čeprav na daljavo in preko družbenih omrežij.
Marko Košnik, inšpektor
Foto: ANS