V župniji Šentrupert na Dolenjskem je v nedeljo 7. julija 2024 potekal slovesen in prazničen dan. Domačin in salezijanec Gregor Markelc je z darovanjem nove maše zbral duhovnike, redovnice, redovnike, ministrante, narodne noše, domače župljane in krajane ter sorodnike in starša, ki so se Bogu zahvalili za dar novega duhovniškega poklica.
V petek, 28. junija 2024, je v novomeški stolnici po rokah škofa msgr. dr. Andreja Sajeta prejel mašniško posvečenje in tako postal duhovnik. Sedaj pa so ga s hvaležnostjo za ta čudovit in milosten poklic sprejeli v domači župnijski cerkvi. Sveto mašo so s petjem in igranjem oblikovali domači pevski zbori pod vodstvom zborovodkinj Anite Grm in Alenke Gole ter Gregorjevi prijatelji instumentalisti, ki so izvedli mašo, napisano prav za to priložnost. Skomponiral jo je Blaž Pirnat.
Novomašni pridigar, salezijanec Tone Ciglar, je v nagovoru vse navzoče okrepil z besedami tolažbe in spodbude po evangeljskem odlomku učencev na poti v Emavs: »Glejte, svet poganstva se širi med nami. Veliko bežimo, a kam? V namišljeni svet, ki ga v resnici nikjer ni. Je domišljija, fantazija, a vseeno z begom mislimo, da bomo dosegli srečo. Danes ljudje bežimo od Svetega pisma, Božje besede. Prav Božja beseda pa je pomagala učencema, da sta našla Jezusa.«
Podobne misli je namenil tudi novomašniku: »Zasleduj in usmerjaj ljudi na njihovih poteh, na njihovih begih. Prebujaj v njih upanje, ne pusti jih same. Ljudje bodo namreč šli za tistim, ki jim bo ponudil resnično upanje, ne prevaro, ne iluzijo. V eni roki imej vedno Sveto pismo, Božjo besedo, v drugi roki pa Kristusov križ. To dvoje živi, da bodo ljudje spregledali.«
Pred podelitvijo novomašnega blagoslova se je Gregor zahvalil Bogu za vse milosti, domačim, faranom, ki so velikodušno stopili skupaj in pripravili ta slovesen dan ter svojim duhovnim spremljevalcem salezijancem, da je v letih priprave lahko mirno krmaril mimo vseh čeri in težav in se tako pripravil na poslanstvo don Boskovega sina.
Maja Borlinič Gačnik