Nekaj dni pred že tradicionalno Uskovnico, smo zvedeli, da letos UT ne bojo tradicionalni. Zaradi nesreče na Uskovnici, smo 1. termin preživeli v drugačnih vodah. V romarski župniji v Belih Vodah nad Šoštanjem. Čeprav smo se nahajali na čisto drugem koncu Slovenije, kot sicer, smo vseeno uživali v Božjem stvarjenju.
Ko so v nedeljo začeli prihajati udeleženci, sem po enem letu spet videl že poznane obraze, nekateri so bili pa tudi čisto novi. Na začetku smo se predstavili in se vključili v letošnjo temo, ki se glasi: »Od zaleta do poleta.« Vsako jutro, po ne tako hladnih nočeh, nas je zbudila izvirna budnica, imeli smo intonacijo dneva ter delo po skupinah. Ko smo bili že pošteno lačni, smo se odpravili na zajtrk, ki nam je dal moči za predavanja in pričevanja, ki so sledila. Ko se je dan že pošteno segrel, smo pojedli še kosilo. Ker smo imeli še veliko časa, smo imeli različne dejavnosti, tudi ogled cerkvenega zvonika. Imeli smo zelo veliko srečo, da smo lahko vsak večer preživeli pod milim nebom, kjer smo imeli kulturni in družabne večere. V sredo smo odšli na bližnji hrib Smrekovec, iz katerega se je videl Sv. Križ in TEŠ. Po dolgem dnevu smo se tuširali kar s cevjo na travi.
Najlepši in najbolj duhovno močan dan je bil petek, ko smo imeli spokorno bogoslužje in priložnost za spoved. Čeprav je bil le v petek popoldne dež, nas to ni zmotilo. Prehitro je prišla sobota, ko smo se morali posloviti en od drugega. Čeprav živimo na vseh koncih države, so nastala močna prijateljstva, za katera upam, da se ne bodo razgubila med letom. Preko celega tedna smo tako dobivali moč s Svetim Duhom, da smo prišli od zaleta do POLETA.
Žiga