Zadnjo nedeljo v juliju smo se ob Dominikovem domu začeli zbirati mladi iz vse Slovenije. Prišli smo na drugi termin uskovniških tednov, ki je tokrat potekal na Pohorju in čeprav smo bili prostorsko tako oddaljeni od uskovniške koče, kjer se je že več kot trideset let ustvarjala tradicija uskovniških tednov, nas je pozdravil znani napis »Učenci smo vsi enako.« Skupaj skoraj 80 udeležencev, animatorjev in salezijancev se je pod tem geslom združilo v eno veliko družino.
V nedeljo smo začeli s spoznavnim večerom, na katerem smo se med drugim že navezali na letošnjo temo, od zaleta do poleta, skozi katero nas je vodil zgled apostola Pavla. Pravi zalet smo nato zajeli v ponedeljek – kot vse nadaljnje dni smo jutro začeli z intonacijo dneva, kjer smo se malce razgibali, uglasili naše kitare in glasove ter dan priporočili Gospodu. Potem smo se razdelili v pet manjših skupin, v katerih smo se bolje spoznali in nato cel teden skupaj duhovno zoreli in se pogovarjali o različnih temah. Prvi dan smo se poglobili v tradicijo kot osnovo za našo vero, v to temo nas je vpeljal naš prvi predavatelj, kapucin Jakob Kunšič. Torek je nato potekal v znamenju Svetega Duha, ki nas navdihuje in nam pomaga v vsakdanjem življenju, predavanje tega dne pa je vodil nekdanji nadškof Marjan Turnšek. Po odličnem kosilu, ki je vedno sledilo predavanjem, smo se ponovno zbrali v skupinah, zvečer pa smo skupaj obhajali sveto mašo, ki jo je vsak dan pripravila druga skupina. Dan smo zaključili z veselim večerom, na katerih smo trenirali naše glasilke, smejalne mišice, iznajdljivost in ustvarjalnost, tik pred spanjem pa smo imeli še večerno molitev.
Sredo smo preživeli bolj športno, saj smo se odpravili na pohod do slapa Šumik. Prvi del poti smo prehodili v tišini in premišljevanju, kasneje pa smo imeli tudi čas za klepet in spoznavanje novih prijateljev. Na cilju smo nekaj časa preživeli ob slapu, sledila pa je težko pričakovana in zaslužena malico ter na koncu še maša v naravi. Zvečer nas je čakal plesni večer, tako da smo na koncu dneva vsi utrujeni popadali v postelje.
V četrtek smo se po pričevanju salezijanske sotrudnice Karmen Jenič pogovarjali o naši veri v vsakdanjem življenju in darovanju samega sebe za druge, namesto običajnega veselega večera pa smo imeli kulturni večer, na katerem so lahko posamezniki in različne skupine pokazali svoje raznolike talente. Prav poseben in duhovno napolnjen dan pa je bil petek. Dopoldne in večer sta sicer potekala precej običajno, z delom po skupinah, plesnim večerom in odmori, med katerimi smo običajno igrali nogomet, odbojko in družabne igre ter pisali pisma, ki so bila ob jutrih skupaj z budnico dostavljena z »uskovniško pošto«, po Pohorju pa se je razlegal tudi glas harmonike, pritrkavanja na lonce in veselega petja. A najpomembnejši je bil popoldanski čas, ki je bil namenjen adoraciji in sveti spovedi, kjer smo na prav poseben način začutili Božjo bližino. Soboto smo zaključili z refleksijo in pospravljanjem ter se po še zadnjem okusnem kosilu poslovili in nato polni zaleta poleteli v dolino.
Eva
Kako so ta teden v nekaj besedah opisali nekateri udeleženci in animatorji:
Vera, sreča in mladost – Eva
Iskreni pogovori, najlepši ples in bogata duhovnost – Mohor
Poduhovljen, zabaven in družaben – Klara
Duhovnost, poglobljenost in ljubezen. Naravnost čudovito – Andrej
Kot vedno enostavno, tradicionalno čudovit teden – Ambrož
Veselje, molitev, prijateljstvo – Neža
Za oris drugega uskovniškega tedna bi beseda fantastično potrebovala superlativ. To je bil gotovo eden najlepših tednov mojega življenja! – Neža
Duhovno pester teden, polno novih doživetij – Vid
Žar v očeh, topel stisk roke, objem iz srca, pesem, vera, drhteče srce, nepopisna hvaležnost. – Danijela
Iskrenost, veselje, hvaležnost – Maja
Zabavno, sproščeno in polno mladinske energije – Klara
Navdihujoče, prijateljsko, energično – Eva Marija
Božja bližina, veselje, prijateljstvo – Ema in Štefan
