Alfred Maravilla, vrhovni svetovalec za salezijanske misijone se je z vsemi člani svoje ekipe 6. februarja 2025 srečal s predstavniki vzgojno-pastoralne skupnosti Don Boskove hiše v Nici na temo 150. obletnice prve salezijanske misijonske odprave.
S tem preprostim dogodkom se je začelo tudi praznovanje 150. obletnice navzočnosti salezijancev v Nici. Pogosto se pravzaprav pozablja, da je 9. novembra 1875, le nekaj dni prej, preden so prvi misijonarji odšli iz Valdocca, majhna skupina dveh duhovnikov, klerika in salezijanca brata, začela svojo pot iz Valdocca v Nico, kjer so jih 28. novembra sprejeli v ustanovi »Patronange St. Pierre« na povabilo takratnega nicejskega škofa msgr. Pierra Sole in na pobudo predsednika krajevne konference sv. Vincencija Pavelskega Ernesta Michela. Ob prihodu so takoj prevzeli v skrb 6 mladih Alžircev in tri mlade iz Nice.
Čeprav takrat niso veljali za misijonarje, so bili pravi pionirji tega, kar se danes imenuje »Projekt Evropa«, saj so si skozi leta prizadevali inkulturirati don Boskovega duha v Franciji.
Don Maravilla je razložil pomen in bistvenost »Projekta Evropa« pri oživitvi don Boskove karizme v Nici in Franciji.
Da bi poudaril misijonski pomen prihoda prvih salezijancev v Nico, je svetovalec ob koncu konference javnosti in celotnemu salezijanskemu svetu predstavil novo sliko v počastitev 150. obletnice salezijanskih misijonov, z naslovom »Sadovi salezijanskih misijonov«. Ustvaril jo je argentinski umetnik Juan Manuel Jaimes. Isti umetnik je naredil uradno sliko Artemija Zattija ob razglasitvi za svetnika.
Slikar je poustvaril željo Alfreda Maraville, da predstavi mlade svetnike, ki so dosegli svetost po zaslugi salezijanske duhovnosti, prejete od misijonarjev:
- Simon Bororo, mladi avtohtoni katehet v salezijanskem misijonu med ljudstvom Bororo v Braziliji;
- blažena Lavra Vicuña in blaženi Zefirin Namuncurà, mlada junaka iz Čila in Argentine;
- Akash Bashir, salezijanski gojenec v Pakistanu, ki je izbral smrt in preprečil muslimanskemu fundamentalistu, da bi razstrelil katoliško skupnost, ki je obhajala nedeljsko sveto mašo.
Slika prikazuje, kako so vsi štirje globoko zakoreninjeni v svoji kulturi in poglobljeni v svoji katoliški veri. Svetost so dosegali skozi vsakdanje krščansko življenje, ki so ga živeli z veseljem, zavzetostjo in ljubeznijo v salezijanskem slogu in so jim ga posredovali salezijanski misijonarji.
ANS
