»Sinodalnost je v tem trenutku osrednja beseda v Cerkvi. V zadnjih dveh tednih smo na Centralnem salezijanskem sedežu v Rimu močno doživeli to, kar lahko določimo z besedami ‘izkušnja hoditi skupaj kot bratje’.« Tako je vrhovni delegat za formacijo salezijancev Ivo Coelho opisal izkušnjo in potek srečanja za prenovo salezijanskega Ratia, ki je potekalo od 15. do 28. novembra 2021.
Srečanje je potekalo v sklopu prenove salezijanskega dokumenta Ratio, ki ga želi izvesti vrhovni predstojnik Ángel Fernández Artime. Po skoraj dveh letih priprave, posvetovanj in študija ter ob vprašalnikih, ki smo jih poslali vsem sobratom, salezijanskim skupnostim in vzgojno-pastoralnim skupnostim, se je skupina 21 sobratov z vseh koncev sveta zbrala in prisluhnila povratnim informacijam, jih preučila in pripravila povzetke za naslednji korak pri prenovi temeljnega dokumenta za formacijo salezijancev.
Poleg te skupine je sodelovalo tudi sedem mladih mož v začetni formaciji, vsak iz ene salezijanske pokrajine. Zapisal sem ‘mladih mož’, ne ‘mladih salezijancev’, saj je bil med njimi tudi prednovinec iz Južne Koreje z 10-letnimi izkušnjami v gibanju Salezijanska mladina. Navzočnost mladih je srečanju dala poseben okus. Zame osebno je vzajemnost odnosov v formaciji postala kristalno jasna, ko je eden izmed njih v skupini dejal: »Ko je vrhovni predstojnik ponavljal, da je naša Družba čudovita, so se nekateri med nami nejeverno nasmihali. Zahvaljujoč skupini salezijancev na tem srečanju sem se prepričal, da je to res.«
Delo je bilo zgoščeno in naporno, kot si lahko predstavljate. Sodelavec v dikasteriju Silvio Roggia, ki je koordiniral celotno srečanje, ga je opisal z najbolj pomenljivo izkušnjo sinodalnosti v vsem svojem salezijanskem življenju: »Poleg vsebin in smernic, ki izhajajo iz naše izkušnje poslušanja, je zame pomenljiva jasna luč, da smo SAMO SKUPAJ prišli do cilja po dveh tednih SKUPNEGA DELA. Med vsemi možnimi načini skupne hoje je bil ta eden najpomenljivejših v mojem salezijanskem življenju.«
»Ko je vrhovni predstojnik ponavljal, da je naša Družba čudovita, so se nekateri med nami nejeverno nasmihali. Zahvaljujoč skupini salezijancev na tem srečanju sem se prepričal, da je to res.«
Bratsko občestvo se je v tej pisani skupini vzpostavilo hitro kljub jezikovnim oviram. Presenetilo me je komuniciranje sobratov z drobci angleščine ali italijanščine z veliko kretnjami in vedno z veliko smeha. Christian Becerra je to čudovito opisal: »Najbrž je bil za nekatere ta dogodek prave binkošti, kjer smo se kljub različnim jezikom največ sporazumevali v italijanščini, in se seveda zabavali z jezikom kretenj in znakov. Drugi pojav, ki se ponavlja med nami salezijanci po vsem svetu, je naš družinski duh. Čeprav se nismo srečali nikoli prej, niti preko digitalnih medijev, se je zdelo, da smo se že kdaj srečali.«
Ta vidik se mi zdi čudovit: čeprav se nismo prej nikoli srečali, ob srečanju odkrijemo, da smo se na neki način že srečali.
Srečanje je v molitvi spremljalo na stotine salezijancev, laikov in članov salezijanske družbe po vsem svetu. Vsako razločevanje poteka v adoraciji, molitvi, v pogovoru z Božjo besedo, kot je dejal papež Frančišek ob začetku sinode o sinodalnosti.
ANS