Je naključje, da so Sestrične dale večeru naslov Kaj pa hvala?, takoj po zahvalni nedelji? Kakorkoli, hvaležnost, ki se je prepletala skozi njihovo pričevanje in pesem, je vsekakor v priostnih vzbudila misel – zakaj vse sem lahko pa jaz hvaležen/na?
Na prvi večer DRV v letošnjem akadmskem letu, so bile z nami Sestrične. Priložnostna skupina, katero v resnici sestavljajo sestrične (tokrat je bil poleg še sestrič), je dejavna v svoji domači župniji, kjer prepeva pri sveti maši. Na ta večer so zbrane popeljale skozi večer hvaležnosti. Poleg tega, da so z vsemi podelile zakaj so v živjenju hvaležne, so tudi vse v dvorani spodbudile, da razmislijo o svoji drži hvaležnosti. Prepevale so znane DRG pesmi, med katerimi pa so se našle pesmi Gregorja Čušina. Same pravijo da je pri njegovih pesmih res ogromno besedila, a so zelo močna. Večer se je zaključil z blagoslovom in pogostitvijo.
Za konec pa še ena njihova pesem. Naj nam bo vsem spodbuda, komu se moramo zahvaliti zjutraj in zvečer …
Zjutraj, še preden padem na cesto,
padem pred Boga na tla.
Izročim mu dan, načrte svoje
položim v njegovo dlann
Saj skušal sem živeti brez Boga,
pa me življenje vedno znova vrglo je na tla.
Zdaj tu sem našel svoje pravo mesto,
pred Bogom na kolenih,
zdaj tu sem, zdaj sem spet doma.
Zvečer, še preden padem v posteljo,
padem pred Boga na tla,
Njemu dam težave svoje, grehe,
razočaranja.
Saj skušal sem živeti brez Boga,
pa me življenje vedno znova vrglo je na tla.
Zdaj tu sem našel svoje pravo mesto,
pred Bogom na kolenih,
zdaj tu sem, zdaj sem spet doma.