»Izrekam vam blagoslovljeno veliko noč Kristusovega vstajenja, posebno, ker nas je prizadela pandemija, a vstali Gospod vedno spremlja našo človeško zgodovino.« S tem voščilom se na salezijance, salezijansko družino in prijatelje obrača vrhovni predstojnik v svojem velikonočnem pozdravu.
Vošči pa še iz enega posebnega razloga: »Prav tako vam čestitam, saj praznujemo rojstni dan! Rojstni dan Oratorija.« Na Veliko noč, ki je bila leta 1846 prav tako 12. aprila, je namreč don Boskov Oratorij dobil stalno mesto v Pinardijevi lopi v Valdoccu.
»Danes so to naše korenine, to je naša zibelka,« nadaljuje vrhovni predstojnik in našteva štiri stebre Oratorija, ki so razširjeni po vsem svetu. Svoj nagovor zaključi z dvema povabiloma: da bi salezijanske navzočnosti po vsem svetu postale drugi Valdocco po don Boskovem zgledu ter da bi iz tega poslanstva naredili pravi salezijanski zakrament navzočnosti.