Dan pred razglasitvijo salezijanca brata Artemija Zattija, prvega salezijanskega svetnika, ki ni mučenec, je Vatikan postal salezijanski: prav z vseh celin so se v dvorani Pavla VI. zbrali salezijanci kardinali, škofje, duhovniki in še posebej salezijanci bratje ter množica članov 32 vej salezijanske družine. Med njimi so bili tudi slovenski salezijanci bratje Andrej Sajko, Rudi Kolbl, Janez Krnc, Vilmos Svarc in Marko Suhoveršnik, mladi salezijanec Danijel Kokalj in nekatere sestre FMA z inšpektorico Mojco Šimenc na čelu.
Zbrana več kot 3.000 glava množica je najprej sodelovala pri slovesni evharistiji, ki jo je vodil vrhovni predstojnik Á. F. Artime, somaševalo pa več sto salezijancev, med njimi člani vrhovnega sveta, upokojeni vrhovni predstojnik Pascual Chávez ter številni salezijanski kardinali in škofje. Z glasbo in petjem so slavje obogatili mladi salezijanci in sestre FMA z orkestrom, med njimi tudi Danijel Kokalj, ki je s svojim glasom poskrbel, da je dvorano Pavla VI. napolnila slovenska pesem.
Vrhovni predstojnik se je Bogu zahvalil za dar svetosti v sobratu Artemiju Zattiju ter med drugim dejal: »Poklicna pot Artemija Zattija se je začela z obljubo, koreninila v zaupanju v Previdnost ter v veliki veri v Gospoda in veliki ljubezni do Marije Pomočnice.«
Po sveti maši je zbrana salezijanska družina prisluhnila nekaterim pričevanjem, molitvam in pesmim. Še posebej je požel aplavz Filipinec Renato Narvaez, zaradi čigar nerazložljive ozdravitve je stekel postopek za kanonizacijo Artemija Zattija.
Vrhunec dneva so salezijanski udeleženci poleg svete evharistije pričkali z obiskom papeža Frančiška, ki so ga sprejeli s pesmijo »Giù dai colli«. Papež Frančišek je v krajšem, na trenutke osebnem nagovoru orisal lik Artemija Zattija kot migranta, sorodnika ubogih, salezijanca brata in priprošnjika za duhovne poklice. Posebej se je obrnil k več kot 550 zbranim salezijancem bratom: »Dragi salezijanci bratje, bodite vedno hvaležni za dar tega klica, ki daje posebno pričevanje o posvečenem življenju, in ga tako predlagajte mladim kot obliko evangeljskega življenja v službi malih in ubogih.«
Popoldanski čas so salezijanci bratje preživeli ob organiziranem romanju po rimskih krajih, kjer se je zadrževal don Bosko ter ga sklenili v baziliki Srca Jezusovega in obisku don Boskovih sobic na centralnem salezijanskem sedežu.
