V nedeljo, 5. maja 2024, se je v cerkvi sv. Petra v mestu Modica zaključil škofijski postopek za priznanje svetosti Božjega služabnika Nina Baglierija, don Boskovega prostovoljca (CDB). Številni verniki iz škofije Noto in salezijanskih ustanov na Siciliji so se udeležili doživetega slavja, ki ga je ob somaševanju mnogih škofijskih in salezijanskih duhovnikov vodil msgr. Salvatore Rumeo, škof iz Nota.
Med somaševalci sta bila tudi Pascual Chávez, zaslužni vrhovni predstojnik salezijancev in Pierluigi Cameroni, vrhovni postulatorja za zadeve svetnikov salezijanske družine. Navzoči so bili še družinski člani Nina Baglierija, don Boskovi prostovoljci, salezijanci s Sicilije z inšpektorjem Giovannijem d’Andreom, hčere Marije Pomočnice in salezijanci sotrudniki, skupaj s civilnimi in vojaškimi oblastmi Modice, županjo mesta Mario Monisteri, več člani mestnega sveta ter delegacijo pokrajine.
»Danes, 5. maja 2024, Cerkev v Notu, salezijanska družina in mesto Modica obhajajo sklep škofijskega postopka za beatifikacijo in kanonizacijo Božjega služabnika Nina Baglierija, ki je ravno na današnji dan – bilo je 5. maja 1951 – prejel sveti krst in postal kristjan.« Škof je med homilijo obnovil življenje Božjega služabnika ter se osredotočil na bistvene poteze njegove duhovnosti.
»Nino ni pripadal sebi, daroval se je v znamenju križa do te mere, da je postal orodje odrešenja v Božjih rokah. Svoj zemeljski dan je živel potopljen v molitev in v tišini svoje duše je na razsvetljeni Tabor svojega življenja nosil vsakogar, ki ga je srečal. Molitev je bila za Nina vse: kljub trpljenju je bil kot luč, ki sveti in gori. Druge je znal okužiti s čutom prave molitve.«
Kljub trpljenju je bil misijonar evangelija, apostol vsakdanjega življenja. Sprejel je svoj križ in bil »od Boga izbran za poslanstvo ljubezni; nanj je odgovoril z zvestobo in ljubeznijo. Koliko mladih, odraslih in družin je ob srečanju z Ninom ponovno odkrilo svojo vero in trpljenju dalo krščansko vrednost! Pomen pravega apostolata se meri izhajajoč iz bolečine in sodelovanja pri Kristusovem trpljenju« je še dejal msgr. Rumeo.
Ključni trenutek je bil slovesen podpis zapisnika 86. zasedanja in s tem je sodišče sklenilo dvanajstletno delo. Osem paketov dokumentacije, ki vsebujejo zapise, pisma, sporočila in pričevanja o Ninu in njegovem življenju, bo vrhovni postulator Cameroni izročil Dikasteriju za zadeve svetnikov v Vatikan, kjer se bo začel t. i. rimski postopek.
»Veselje je večje od trpljenja,« je duhovna oporoka Nina Baglierija. Božji služabnik je namreč zapisal: »Tistega 6. maja 1968 ne imenujem dan nesreče, ampak dan milosti, rojstni dan za križ […]. Čeprav sem bil prikrajšana za gibanje in vse, kar mi je svet lahko dal, mi Gospod daje veliko več: zaradi njegove velike ljubezni izkušam prave vrednote življenja. Vem, da moje trpljenje ni nekoristno, nekomu in nečemu je koristno. Ni pomembno, če si bolan ali invalid, pomembno je živeti zanj, z njim, v njem.«
Povzeto po ANS