O blaženem Mihaelu Rui in njegovi zvestobi don Bosku je bilo že veliko napisanega: od znamenitega prizora, v kateri mu je sam svetnik mladih dejal, da si bosta vse delila na pol; do opredelitve, ki mu jo je pripisal papež Pavel VI. v homiliji za njegovo beatifikacijo: »Don Rua je bil zelo veren, torej najskromnejši in hkrati najpogumnejši don Boskov sin«; vse do vzdevka, ki so mu ga pripisali: »Živo pravilo«. Pravzaprav je don Rua tudi v Vezilu podajal to, kar je dosegel v svojem dolgem vodenju salezijanske družbe: vzdrževal je, nadaljeval in utrjeval delo, ki ga je začel ustanovitelj.
Ko je leta 1888 od don Boska prevzel vodenje salezijanske družbe, so se salezijanske hiše že povečale in razširile po vsem svetu. Vezilo je osebno izročil mladim v valdoškem oratoriju, po pošti pa ga je poslal različnim salezijanskim ustanovam in dal pooblastilo posameznim ravnateljem, da ga ob koncu leta preberejo v njegovem imenu.
Ko so se ustanove povečevale in se je Družba utrjevala, je osebno vezilo, ki ga je don Bosko občasno dajal posamično fantom, izginila, vendar še vedno v večini primerov ni bilo enoznačne oblike glede na to, da je bilo vezilo prednostno namenjeno eno salezijancem in eno mladim.
V 22 letih Ruovega vodenja je ohranjenih 18 vezil, za eno pa ni potrjena pristnost (tisto iz leta 1892, povzeto iz takratnega Salezijanskega vestnika).
Ustanoviteljevi poti, ki ji je sledil (ozračje, pričakovanje, pomen, vrednost), je don Rua ostal zvest tudi pri najpogosteje obravnavanih temah vezil: evharistija, spoved, Marija … poleg pobožnosti do Presvetega Srca Jezusovega, ki so bile prava glavna tema njegovih vezil. In seveda ne manjkajo tiste, ki so posebej posvečene don Bosku.
V vezilih, ki so namenjena izključno salezijancem, prevladuje sklicevanje na pripomočke za dobro salezijansko življenje, kot so študij in branje ali spoštovanje pravil in dolžnosti posvečevanja.
Navsezadnje je za vezila don Rua na strukturni ravni značilno, da so v formulaciji precej kratki in včasih celo zastavljeni v obliki molitvenega vzklika.
1890 »Študij literature«. Okrožnica št. 4 z dne 27. 12. 1889. »To pismo kot moje vezilo za leto 1890.« (Študij latinskih klasikov. Italijanski avtorji. Načini poučevanja).
1892 Ob jubileju Don Boskovih del, to je »turinskega Katoliškega branja«. »To bi bilo gotovo eno najljubših in dobrodošlih vezil, ki bi jih lahko podarili častitemu spominu na don Boska, ob radostni priložnosti prvega veličastnega jubileja izdajanja njegovih del.«
1894 »Vsem inšpektorjem in ravnateljem: sveta skrb, da se na mesečne okrožnice odzovejo takoj in natančno. Priporoča tudi: 1. Naj ravnatelji, kjer je to mogoče, organizirajo konferenco salezijancev sotrudnikov na obletnico praznika sv. Frančiška Saleškega. 2. Gojencem priporočamo, da se pridružijo Katoliškemu branju. 3. Vsak mesec naj javno preberejo Salezijanski vestnik in si prizadevajo najti nove goreče sotrudnike.«
1895 »Vsem salezijancem: Estote ergo perfecti, sicut et Pater vester coelestis perfectus est; s pripombo, da večja kot bo naša predanost doseganju popolnosti, večjo pomoč bomo prejeli od Boga, v skladu z naslednjimi besedami našega Božjega Odrešenika samega: Beati qui esuriunt et sitount jistitiam, quoniam ipsi saturabuntur.«
1896 Salezijancem: »Dum tempus habemus, operemur bonum. V vseh okoliščinah se trudimo, da lahko naredimo kaj dobrega in to delajmo voljno in velikodušno iz ljubezni do Gospoda.«
Mladim: »Estote parati, quia qua hora non putatis, Filius hominis veniet; zato se učite, da boste vedno ostali v Božji milosti, pogosto se zatekajte k svetim zakramentom, ki so vir milosti.«
1897 Salezijancem: »Gospod nam pravi: Deliciae meae esse cum filius hominis; in nam to dokazuje v najsvetejšem zakramentu svete evharistije. Mi pa odgovarjajmo z najbolj živo predanostjo presvetemu zakramentu in jo goreče širimo naokrog.«
Mladim in njihovim družinam: »K spovedi je treba hoditi tedensko ali vsaj vsakih 15 dni, obhajilo pa je treba prejemati po nasvetu spovednika.«
1898 Vsem članom: »Zaradi Jezusove ljubezni natančnost v vseh pobožnih in delovnih dolžnostih.«
1899 Vsem: »Posebna in goreča skrb za zadoščevanje Presvetemu Srcu Jezusovemu za žalitve in ogorčenja, ki jih je bil deležen v tem stoletju.«
1900 Salezijancem: »1. Povrnite Jezusu, ki je žrtvoval svojo ljubezen do nas, z globoko hvaležnostjo, zlasti z žrtvovanjem svoje volje, z uresničevanjem voljne in vesele pokorščine. 2. Izkažite čast naši nebeški zavetnici Mariji Pomočnici z marljivim gojenjem čudovite lilije čistosti.«
Gojencem: »1. S posebno pobožnostjo obhajajte prvi petek v mesecu v čast Srcu Jezusovemu. 2. Sveto Marijo Pomočnico pogosto prosite za milost krepostnega življenja, da mu bo sledila dobra smrt v novem veku.«
1901 »Po posvetitvi Srcu Jezusovemu se moramo nenehno truditi živeti in delati tako, da bomo vedno ugajali temu preljubemu Srcu. Vsako jutro recimo: ‘O Marija Pomočnica, pomagaj mi, da se se danes ne bom izneveril presvetemu Srcu Jezusovemu’.«
1902 »Charitas Christi urgeat nos: učimo se posnemati dva zgleda, ki nam ju je dal Gospod, svetega Frančiška Saleškega in našega dobrega očeta don Boska. V vsaki težavi se spomnimo, da imamo v Mariji Pomočnici nadvse nežno in močno Mater.«
1903 Salezijancem: »Upoštevanje pravila in krepost ponižnosti, ki mora biti temelj vse popolnosti: Deus superbis resistit, humilibus autem dat gratiam.«
»Vsakemu želi srečo (Servite Domino in laetitia) in vsakogar spomni, da resnična sreča izvira iz čistosti duše in iz združitve z Bogom.«
1904 »Za vse salezijance, gojence in družine: v tem jubilejnem letu razglasitve verske resnice o Brezmadežnem spočetju, vcepite nežno pobožnost do Marije Pomočnice Brezmadežne, s trdnim namenom, da se njej v čast izogibate ne le resnim pomanjkljivostim, temveč tudi malenkostnim spodrsljajem.«
1905 Salezijancem: »Vnema za širjenje pobožnosti do Brezmadežne Device Pomočnice kristjanov« in »kot rože v čast Mariji, bratska ljubezen«.
Gojencem in tistim, ki živijo v naših domovih: »Takoj, ko se zbudiš in zvečer, ko greš spat, poljubi svetinjico ali škapulir in vzklikni: ‘Bodi blagoslovljena, sveta in Brezmadežno spočeta blažena Devica Marija, Božja mati’.«
1906 »Veliko prizadevanje za dobro spoved, ki spodbuja globoko kesanje za svoje grehe. Takoj, ko se zjutraj zbudiš, vzklikni: ‘Sladko Srce Jezusovo, nočem te več žaliti’.«
1907 »Pogosto obhajilo s primerno pripravo in primerno zahvalo; nikoli krajše od četrt ure. Takoj, ko se zjutraj zbudiš, vzklikni: ‘Presladko Srce Jezusovo, naj te ljubim vedno bolj’.«
1908 Vsem: »Udejanjaj krepost ponižnosti, temelj naše popolnosti z vzklikom: ‘Jezus, krotki in iz srca ponižni, upodobi naše srce po svojem srcu’.«
Salezijancem: »Iz spoštovanja do statusa častitljivega, ki je bil odrejen našemu dragemu Očetu, dodaja, ‘preučevanje in izvajanje preventivnega sistema, ki ga je on tako veliko uveljavljal’«.
1909 »Fili, preserva tempus, et tempus conservatibit te. Molitveni vzklik: Jezus v mojih mislih, Jezus v mojih ustih, Jezus v mojem srcu.«
Salezijancem dodaja: »Undique captare profectum.«
1910 Salezijancem: »Natančnost v pokorščini; velikodušnost do Presvetega Srca Jezusovega, voljno delati in trpeti zanj.«
Mladim: »Dobrodelnost med njimi; bežati pred godrnjanjem in slabimi pogovori.«
