Januar je mesec salezijanskih svetnikov. 24. januarja goduje sv. Frančišek Saleški, po katerem smo salezijanci dobili ime. V tem mesecu goduje še cela vrsta salezijanskih blaženih: Titus Zeman, Alojzij Variara, Lavra Vicuna in Bronislav Markiewicz. 31. januarja pa praznujemo god našega ustanovitelja sv. Janeza Boska. Salezijanska inšpektorija sv. Cirila in Metoda Ljubljana v letu 2024 praznuje več obletnic: 200-letnico don Boskovih sanj pri devetih letih (1824); 100-letnico posvetitve cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku (1924); 120-letnico Majcnovega rojstva (1904) in 25-letnico njegove smrti (1999).
Vse te obletnice so spodbuda, da smo hvaležni za don Boskovo karizmo na Slovenskem in hkrati zaveza, da to ohranjamo salezijansko karizmo živimo, jo negujemo in poživljamo.
Da je don Bosko velik svetnik, ni dvoma. Njegova duhovna pot temelji na duhovnem vzoru sv. Frančiška Saleškega (1567‒1622), ki je v svojem času svetost približal vsakemu stanu in poklicu ter učil, da ni prihranjena le za posvečene osebe, ampak za vse. Iz te duhovnosti vsakdanjega življenja izhaja duh mladinske svetosti in značilna karizma ljubezni do mladih (»Daj mi duše, drugo vzemi«). Gre za novost na ravni vzgoje in evangelizacije, torej poklicanost znotraj Cerkve, ki se je don Bosku razodela v sanjah pri devetih letih.
Veliko vprašanj v današnjem času nas dobesedno pušča nemočne. Še posebej kar se tiče zaupanja v prihodnost družbe in vzgojo mladine. Odprta so vprašanja miru na svetu, ekologije, biomedicine, splava, evtanazije, teorije spola … Tudi umetna inteligenca postaja vse bolj dostopna v vsakdanjem življenju in začenja spreminjati celotno dojemanje človeka, njegovega delovanja in sposobnosti. Ali bo človek v ustvaril superčloveka – umetno inteligenco – ki se bo obrnila proti svojemu snovalcu – človeku? Neizprosen boj znanosti in tehnike se bije na področju poznavanja in dojemanja človekovih možganov. Komur bo uspelo na tem področju, bo imel prevlado nad sistemi oblasti in moči. S poseganjem v genetiko in posnemanjem človekovih možganov je možno ustvariti nekaj tako novega, česar človeštvo še ni poznalo: umetno inteligenco, ki se bo učila sama od sebe, vse od čustvovanja do moralnega odločanja, ki pa bo na koncu zaradi zmožnosti obdelave podatkov veliko sposobnejša od človeka.
S poseganjem v genetiko in posnemanjem človekovih možganov je možno ustvariti nekaj tako novega, česar človeštvo še ni poznalo.
Kje torej najti odgovore o prihodnosti sveta, mladine, svetu vrednot in vzgoje? Kako odgovoriti na te izzive, ki se nakazujejo? Papež Benedik XVI. je v svoji viziji Cerkve in prihodnosti sveta napovedal, da je odločilno eno in edino vprašanje: vprašanje o Bogu! Najpomembnejši in prvi pogled človeka je pogled na Boga. Pozaba Boga grozi svetu z moralno, antropološko in politično katastrofo. Samo vera more rešiti razum, družbo in osebno svobodo pred brodolomom.
Najpomembnejši in prvi pogled človeka je pogled na Boga. Pozaba Boga grozi svetu z moralno, antropološko in politično katastrofo.
Preroštvo svetega Janez Boska je v vizionarskem načinu odkrivanja Boga in viziji odrešenjskega poslanstva vzgoje, ki mu je bila razodeta v sanjah, v katerih mu je bilo pokazano polje njegovega delovanja za uboge mlade.
Vizija moža in upanje: »V tistem trenutku se je prikazal častitljiv mož …«
Ko je bil don Bosko star devet let, je imel preroške sanje. Razlagalci govorijo o sanjskem videnju, ki je razodevalo njegovo poslanstvo in življenjsko usmeritev. Če smo pozorni, odkrijemo, da je skupni imenovalec don Boskovih sanj upanje v čudovito spremembo oz. preobrazbo na bolje. Rezultat te spremembe se pokaže po pojavu častitljivega in skrivnostnega moža, ki mu don Bosko prisluhne in zaupa.
V sanjah mu je mož ukazal:
»Ne s pestmi, ampak z ljubeznijo in dobroto.«
»Prav zato, ker se ti zdijo te reči nemogoče, jih moraš s krotkostjo in vzgojo spremeniti v mogoče.«
Ko nevzgojeni mladi spoznajo častitljivega moža, se poboljšajo. V tej preobrazbi se razodeva nova vizija vere v Božjo navzočnost, ki spreminja od znotraj ter prežene slabo in zlo. To je močno sporočilo tudi za nas. Kako pomembno je namreč verjeti v to čudovito spremembo in preobrazbo na bolje, ki je skrito v vsakem človeku. Kako pomembno je, da mladim govorimo o Jezusu in njegovi moči, ki ozdravlja, kajti osebno srečanje z njim prinaša odrešenjsko spremembo na bolje! Prav tako tudi družbi in svetu! Upanje in sreča mladega človeka je v tem, da odkrije odrešenjsko moč Jezusa Kristusa, zame osebno pa v tem, da lahko pri tem sodelujem.
Kako pomembno je, da mladim govorimo o Jezusu in njegovi moči, ki ozdravlja, kajti osebno srečanje z njim prinaša odrešenjsko spremembo na bolje.
Sanje pri devetih letih ponujajo čudovito vzgojno vizijo, ki temelji na upanju v mladega človeka, da se lahko spremeni na bolje. Naj navedem čudovit primer te vzgojne vizije in spremembe, ki je za današnji čas in naše razmere dokaj nenavadna, vendar resnična v salezijanskem okolju: Ahmed Kullab je pred dvema letoma postal prostovoljec v salezijanski ustanovi Skala. Prihaja iz Palestine, ki jo je zapustil, da bi preživel. Ukvarja se s cirkusom. Na Skali je našel vzgojni prostor in možnost, da veščine cirkusa deli otrokom in mladim. Poleg lastne družine je sedaj našel še drugo družino, ki je na Skali. Njegovo verovanje, čeprav izhaja iz muslimanstva, je doživelo dopolnitev in spremembo. Na krščanstvo in Kristusa sedaj gleda drugače zaradi širše družine na Skali, ki jo je vzljubil kot svojo lastno.
Vizija žene in zaupanje: »Dal ti bom učiteljico.«
Don Boskova genialnost in originalnost vzgoje in rasti v veri je v bistvu zelo preprosta: neskončno zaupanju v mogočno priprošnjo Marije Pomočnice. Skrivnostni mož, ki se pojavi v sanjah, pokaže na čudovito Učiteljico:
»Dal ti bom učiteljico.«
In glej: na mestu divjih živali se je prikazalo prav toliko jagnjet.
Zaupanje v Marijo pri don Bosku rodi največje vzgojne spremembe. Ob njej se prebudi moč volje, pravi karakter, duhovni pogum, odločnost, globoka vera. Ona stori, da v sodelovanju z njim nemogoče postane mogoče. »Ona je vse storila,« je izjavil ob koncu svojega življenja.
V mladih je toliko plemenitih hrepenenj po ljubezni in sreči ter toliko dobrega.
Pri vzgoji mladih smo hitro nagnjeni h črnogledosti, nezadovoljstvu in pesimizmu. Ne zmoremo iti preko slabosti in negativnosti. Toda v mladih je toliko plemenitih hrepenenj po ljubezni in sreči ter toliko dobrega. Potrebno je imeti le vizionarski pogled iz don Boskovih sanj, torej držo učljivosti, poguma in vztrajnosti, ki je sad odprtosti in otroške predanosti do Marije Pomočnice.
Vizija pastirja in poslanstvo: »Videl sem, da so se ovce spremenile v pastirje.«
Don Boskove sanje pri devetih letih so imele več nadaljevanj. Prebujale so nove sanje. Don Boskove zadnje misijonske sanje (1884) kažejo na pomen poslanstva ne samo za mlade, ampak skupaj z mladimi za mlade. Sledi nadgradnja v še enem spoznanju:
Videl je, kako se nekatera krotka jagnjeta spreminjajo v pastirje.
Mladi so nosilci don Boskovih sanj. Če jih izključimo, sanje izgubijo ves pomen. Toda razumel je, da njegova poklicanost biti pastir mladih po vzoru Dobrega pastirja presega njega samega, ampak so mladi del te poklicanosti, ki jo delijo, poživljajo in ustvarjajo. Zato je sledil viziji ustanovitve salezijanske družine, ki je bila najtežja in najmogočnejša od vseh. Zaživela je salezijanska družba in z njo široko gibanje, ki še naprej širi in uresničuje tiste preproste sanje v številnih odtenkih. Zato te sanje prebujajo nove sanje, se nadaljujejo in mi smo del njih.
Marko Košnik, salezijanski inšpektor; ilustracije Javier Carabaño (Muzej Don Boskova hiša, Valdocco)