Vitaliy Kryvytskyi je mladi salezijanski škof ukrajinske katoliške škofije Kijev-Žitomir. Danes jih šteje 49, ko pa je bil leta 2017 izbran na mesto voditelja škofije, je bil star komaj 44 let. Nikoli si ni mislil, da bo med pastirskimi nalogami spremljanje nemirne in od vojne prestrašene črede ter usklajevanje pomoči za preživetje tisočev ljudi. Bombardiranje v noči na 24. februar 2022 ga je tako kot vse druge osupnilo. »Bil je pravi šok. Zdaj smo v vojni in ena najtežjih preizkušenj za krščansko ljubezen je biti sposoben ljubiti svoje sovražnike.«
»Z verniki ali duhovniki se pogosto pogovarjamo, kolikokrat smo brali evangeljski odlomek, v katerem Jezus pravi, da naj ljubimo svoje sovražnike. Mislili smo si, da ima Jezus seveda prav, da je to to. Vse se je zdelo preprosto, dokler ga ni bilo treba začeti uresničevati.«
Ena najtežjih preizkušenj za krščansko ljubezen je biti sposoben ljubiti svoje sovražnike.
Izkušnja več kot dveh mesecev vojne mu omogoča neposredno pričevanje o vojni, ki se sicer ne bi zdelo verodostojno: »Ne da bi posploševal dogajanje v Mariupolu, Černigovu, Harkovu … a ljudje, ki živijo na varnejših območjih, vojne izkušnje doživljajo intenzivnejše. Ob tej agresiji čutijo sovraštvo, usmerjeno proti Ukrajini. Mnogi tudi čutijo sovraštvo do tega, kar vidijo, da se dogaja njihovi državi. To je čisti strah, je smrt, ki hodi po ulicah naših mest. Na območjih, ki so neposredno izpostavljena spopadom, pa je moč videti ljudi, ki ne izgubljajo optimizma, se v teh težkih časih uspejo tudi šaliti in pričujejo, da jih Bog varuje, ko hitijo sem in tja med kroglami.«
Salezijanski škof skuša tolažiti svoje sobrate, duhovnike in prostovoljce, ki sodelujejo pri humanitarni pomoči potrebnim. Teh je v Ukrajini trenutno veliko. »Hvala za to, kar počneš!« se msgr. Kryvytskyi obrača k njim in jih objame. Sprehodi se po cerkvi, ki so sedaj v mnogih primerih preurejene v skladišča, in opazuje razpoložljive vire, opravljeno delo ter načrtuje, kaj je treba še narediti.
Ker pozna položaj in potrebe v svoji škofiji, prosi salezijance za ustrezno pomoč: na primer kruh, ki ga je pripeljal tovornjak s Poljske, skupaj z drugo hrano, odejami in jogiji.
Priključi se videokonferenci seje salezijanske koordinacijske skupine za upravljanje pomoči ukrajinskemu prebivalstvu. »Veliko stvari se spreminja iz dneva v dan«, nadaljuje. »Nekaj pomoči smo poslali v Černigov, kjer prebivalstvu grozi, da bo ostalo brez hrane. Zdaj je do mesta mogoče priti le po reki, zato smo si morali priskrbeli čolne.«
Hvala za poslane donacije, za pomoč pri sprejemanju beguncev in za vse druge pobude, ki jih načrtujete in izvajate, saj smo postali odvisni od vaše pomoči.
Ne le kot sobrat, povezan v salezijanski karizmi, temveč tudi kot voditelj kijevsko-žitomirske škofije, msgr. Vitaliy izraža vso hvaležnost za pomoč in delo salezijanske družine v korist ukrajinskega prebivalstva. »Hvala za poslane donacije, za pomoč pri sprejemanju beguncev in za vse druge pobude, ki jih načrtujete in izvajate, saj smo postali odvisni od vaše pomoči«, pojasni ob zaključku virtualnega srečanja s salezijansko koordinacijo, ob koncu vse pozdravi in jim podeli apostolski blagoslov.
Povzeto po ANS
