Dragi bratje in sestre, dragi prijatelji, pred pol leta sem izročil sestram Marije Pomočnice – kot je to v navadi že od don Boskovih časov – in vsej salezijanski družini, vezilo za novo leto.
Po šestih mesecih so me prosili, naj odkrijem okvirno temo za leto 2022 kot pripravo na severni in južni polobli, kjer se nahajajo salezijanske navzočnosti. To storim z veseljem v upanju, da bo v pomoč.
Jasno je, da bo tema za leto 2022, leto, ko bomo obhajali 400. obletnico smrti sv. Frančiška Saleškega, prav njegova duhovnost, iz katere izvira don Boskov salezijanski duh. Iz nje je naš oče in ustanovitelj črpal in razmišljal ves čas, še posebej ko je šlo za določanje vzgojnega in evangeljskega načina – če rečemo v našem jeziku – ob nastajanju salezijanske družbe: »Imenovali se bomo salezijanci.«
Vemo, da je don Boska globoko prevzel izredni lik tega svetnika. Zanj je bil pristen navdih, saj je bil pravi pastir, učitelj usmiljenja, neutruden delavec za rešitev duš.
Kot mladi bogoslovec je Janez Bosko pred duhovniškim posvečenjem povzel njegovo držo: »Usmiljenje in ljubeznivost sv. Frančiška Saleškega naj me vodita vsak trenutek.« V Spominih na Oratorij don Bosko zapiše: »Začeli smo ga [oratorij] imenovati po sv. Frančišku Saleškem […], ker je del te naše službe zahteval veliko umirjenost in krotkost, smo se postavili pod varstvo tega svetnika, da bi nam od Boga izprosil milost, da bi ga mogli posnemati v njegovi izredni krotkosti in v pridobivanju duš.«
Seveda bo Vezilo za leto 2022 namenjeno čudoviti priložnosti, da se prepoznamo in najdemo v duhovnosti sv. Frančiška Saleškega ter še bolj cenimo don Boskove salezijanske značilnosti in dragocene vrednote salezijanske mladinske duhovnosti. V tem bomo iskali svoj odsev, da bi še bolj začutili klic, naj danes postanemo »bolj salezijanci« v naši salezijanski družini, to je polnejši duha sv. Frančiška Saleškega, duha, ki nas, don Boskovo družino, napaja v naši salezijanskosti.
Biti popolnoma Božji in v polnosti živeti navzočnost v svetu
To je gotovo najbolj »revolucionarni« predlog sv. Frančiška Saleškega. Z običajno globino in lepoto ga je izrazil zaslužni papež Benedikt XVI., ko je dejal, da se je sv. Frančišk Saleški obrnil h kristjanom, naj bodo »popolnoma Božji in v polnosti živijo navzočnost v svetu in opravljajo naloge svojega stanu.«
To duhovnost lahko odkrijemo v dejanih in besedah našega Gospoda v evangeliju in v preprostih don Boskovih predlogih svojim fantom v jeziku in cerkvenem kontekstu 19. stoletja.
Kako smo torej pozorni, da bo tudi za nas vir navdiha ter pastoralna in duhovna ponudba za naš čas?
Središčnost srca
Med študijem v Parizu se je Frančiška dotaknilo poglobljeno premišljevanje Visoke pesmi pod vodstvom benediktinskega patra. V tej luči je začel dojemati tako Boga, svoje človeško življenje, osebno pot kot odnose s katerokoli osebo.
Frančiškov humanizem, njegova želja in sposobnost vstopanja v dialog z vsemi, velika vrednost, ki jo pripisuje prijateljstvu, pomembnem za osebno spremljanje na način, kot ga bo interpretiral don Bosko … vse to se gradi na trdnih temeljih srca, kot ga je živel Frančišek.
Med Previdnostjo in ljubeznivostjo
Dva odseva njegovega načina, kako poslušati Božje srce in odpreti svoje srce bratom, ki sta tesno soodvisna drug od drugega, sta smisel za Previdnost in način bližanja vsaki osebi, to je z njegovo pregovorno sladkostjo in ljubeznivostjo.
Zaupanje v Previdnost ima korenine v njegovem oblikovanju v Parizu in Padovi: »Nič ne prosim in nič ne zavračam« v prepričanju, da sem v vsakem primeru v Božjih rokah. Sladkost srca do drugega, čeprav ima vse prej kot ljubezniv karakter, je odsev istega zaupanja, tokrat do človeškega srca, vedno odprt za Božje delovanje in namenjen polnosti življenja. Sladkost in ljubeznivost sta misijonska pristopa, katerih cilj je čim bolj olajšati srečanje milosti in svobode srca. Ne gre le za vprašanje lepega vedenja.
Če pomislimo, na kakšen način je don Bosko poosebil to ljubeznivost v svojem vzgojnem sistemu, razumemo globoke motive, s katerimi se je hranil tako kot se je to zgodilo pri sv. Frančišku Saleškem.
Misijonska praksa v Chiableseju in don Boskov Da mihi animas
Trdo izkušnjo evangelizacije doživi v Chiableseju med 1593 in 1596, kjer da poslanstvo konkreten ton njegovemu življenju. Doživlja izjemne težave (»tu imajo vsi žaljivke na ustnicah in kamenje v rokah«), a ta kriza ga poživi in spremeni v misijonarja, preden se napoti do svojih namembnikov.
Zanimivo je prebirati ta leta v luči evharistične vzgoje. Vidna, z ljudstvom obhajana, v procesiji nošena evharistija … po letih praznine (Božič 1596), je cilj dolgega potovanja po puščavi, v kateri sam živi evharistijo na skrit način, med prej sovražnimi ljudmi in se z njimi spoprijatelji posamič.
Zavedajoč se, da so naše salezijanske navzočnosti večinoma med nekatoličani, postaja ta duhovnost preroška: prihaja iz misijonarjeve notranjosti z veliko potrpežljivostjo in vztrajnostjo do tistih, h katerim je poslan, ne da bi zanikal odkrito oznanilo. Zaveda se Božjega časa in ne čaka, da bodo verniki napolnili cerkev, temveč se pomeša med čredo, kjerkoli in s komerkoli se nahaja …
Na isti valovni dolžini z evharistijo se sreča s središčnostjo križa in zaupanjem v Marijo.
Vse to nam govori o don Boskovi vzgojni in evangeljski strasti, ki je Gospodovi navzočnosti in prisotnosti Marije v življenju Oratorija, med svojimi fanti našel vsakdanjo moč za uresničevanje gesla Daj mi duše, drugo vzemi.
Kako komunicirati?
Frančišek Saleški je zavetnik novinarjev. Njegova karizma je čudovit dogovor med ljubeznijo in zanimanjem za premišljevanje, kulturo, humanizem v njegovih najlepših izrazih, opogumljanjem, harmoničnostjo, spodbujanjem dialoga. Po drugi strani pa je Frančišek Saleški učitelj komunikacije vsem, razširjevalec s sredstvi in pogoji, v katerih je živel. Dovolj je pomisliti na ogromno količino pisem, v katerih je zgoščeno njegovo apostolsko delo, ki nikakor ni drugotnega pomena.
Tudi v tem imamo don Boska za učenca, ki sledi učiteljevi gorečnosti v novih načinih (ljudski tisk za množice): 318 izdanih don Boskovih del v 40 letih … povprečno eno delo na dva meseca. Za nas je to pravo aktualno sporočilo in pravi izziv v današnjem svetu, v katerem je komunikacija v središču.
Frančiškov način spremljanja don Boskovih mladih: karizme cvetijo in dajejo sad druga v drugi
V umetnosti don Boskove vzgoje in duhovnosti gre za »občestvo svetnikov«, ki se ni rodilo iz nič, temveč se hrani iz globokih korenin, iz dela Duha v zgodovini Cerkve. Ne gre ne za dodatek ne za povzetek: je nov cvet, ki daje sad in se hrani iz dela Duha, ki je že pred tem poživil Cerkev s sv. Frančiškom Asiškim, Ignacijem ter Dominikom in Terezijo Avilsko.
Lepo vabilo za današnjo Cerkev in brez dvoma za don Boskovo salezijansko družino je rast v umetnosti spremljanja poti vere tolikih mladih, fantov in deklet v svetu, ki ne poznajo Boga, istočasno pa jih laka in žeja po njem, ne da bi vedeli. Zelo »salezijansko« je čutiti in verjeti, da vsaka oseba potrebuje »dušnega prijatelja«, v katerem najde nasvet, pomoč, vodstvo in prijateljstvo.
Naj končam te strnjene smernice, ob katerih bomo mogli razviti Vezilo za leto 2022 za vso don Boskovo salezijansko družino po svetu, z vabilom, ki ga papež Benedikt XVI. izpostavi ob koncu svojega govora. Vabi nas, da v »duhu in svobodi« sledimo zgledu sv. Frančiška Saleškega, resničnemu zgledu tistega krščanskega humanizma, v katerem lahko začutimo, da le v Bogu najdemo potešitev želja in domotožja po njem: »Dragi bratje in sestre! V dobi, kakršna je naša, ki išče svobodo tudi z nasiljem in nemirom, nam ne sme izginiti izpred oči aktualnost tega velikega učitelja duhovnosti in miru, ki na vrhuncu presenetljivega in popolnega poučevanja o ljubezni učencem izroča ‘duha svobode’, resnične svobode. Sv. Frančišek Saleški je zgleden pričevalec krščanskega humanizma; s svojim domačnim slogom, s prilikami, ki imajo pogosto poetične poteze, opominja človeka, da globoko v sebi nosi vpisano domotožje po Bogu in da lahko najde resnično veselje in svoje najbolj popolno uresničenje samo v njem.«
Ángel Fernández Artime, SDB, vrhovni predstojnik
Skrajšani povzetek po ANS
