Nadaljujemo objavljanje serije člankov don Gildasia Mendesa, vrhovnega svetovalca za področje družbenega obveščanja s temo »Vzgoja in evangeliziracija danes v digitalnem okolju. Skupaj z mladimi v prihodnost«. Danes predstavljamo četrti prispevek, katerega cilj je odpreti okno v našo vizijo digitalnega v kontekstu velikih tehnoloških preobrazb.
Kako danes vzgajati in evangelizirati v digitalnem okolju? Mnogi od nas si postavljajo to vprašanje. Cerkev in salezijanska družba nas vabita, da bolje spoznamo ta življenjski prostor in ga evangeliziramo.
Internet in družbena omrežja danes praktično ustvarjajo nov zemljevid v svetu odnosov, politike, ekonomije in kulture. Živeti v tem okolju kot kristjan in predvsem evangelizirati ljudi ni preprosta naloga. Moramo poglobiti, poznati in razširiti svojo vizijo tega, kaj je digitalno okolje.
V četrtem delu te serije vam želim predstaviti širšo vizijo digitalnega, v katerem internet na primer ni le digitalni tehnološki prostor in v katerem se človeški odnos v družbenih omrežjih dotika nečesa globljega v človeški osebi.
Namen tega četrtega dela je odpreti okno, ki nam omogoča razširiti pogled na digitalno v kontekstu velikih tehnoloških preobrazb, pri čemer je glavni dejavnik človeška oseba. Prelomnica v digitalnem, ki izhaja iz kulturne in obredne razsežnosti medijev.
Rad bi začel s preprosto izjavo, ki nam lahko pomaga vstopiti v to temo.
Bolezen je povezana s človeško realnostjo. Ljubezen je izraz globokega človeškega čustva. Hrana, glasba, nogomet, način oblačenja, način praznovanja rojstnega dne ali verskega praznika so človeški in kulturni izrazi. Smrt je izraz antropološke realnosti.
Ta predpostavka je bistvena za razumevanje, da ima komunikacija v vseh svojih razsežnostih – na medosebni, družbeni, skupnostni, virtualni ravni – za svojo osrednjo korenino človeško osebo, vpeto v svojo kulturo in rituale, ki razkrivajo moč in bogastvo človeka. Poleg tega nam ta vizija virtualnega, ki izhaja iz širšega pojma človeka, pomaga, da se izognemo vsakršnemu dualizmu med osebnim in digitalnim, fizično realnostjo in virtualno realnostjo, offline in na spletu.
Ta širši pogled na virtualizacijo z antropološkega vidika nam ponuja širši način interpretacije našega časa in virtualnega realnega prostora, spreminjanje našega včasih vrednotenja, na primer zasvojenosti z internetom, dihotomije med delom na daljavo ali osebnim delom, izobraževanjem z novimi ali tradicionalnimi metodami.
To vprašanje si zasluži ločeno študijo. Rad bi samo predstavil nekaj točk, ki naj nam pomagajo razširiti vizijo virtualnega, začenši s človeškimi rituali, simboli, umetnostjo, kuhinjo, mitom.
Osebno internet opredeljujem kot obsežno mrežo človeških in kulturnih ritualov. Na internetu najdemo umetnost, gastronomijo, politiko, modo, šport, glasbo, film, nakupovanje, odnose med ljudmi, informacije o vsakdanjem življenju, verske vsebine, obrede življenja in smrti. Človeška oseba komunicira, ker vedno išče smisel, način, kako izraziti svojo svobodo in svoje sanje.
Predlagajo interpretacijo digitalnega, izhajajoč iz antropoloških in kulturnih pojavov, kot so jezik in njegove kode, kot temeljni elementi digitalne komunikacije, simboli kot metafora za digitalni jezik, družbeni rituali vsakdanjega življenja (dialog, srečanja) kot način vzpostavljanja interaktivnosti. V velikem mozaiku spletnega sveta najdemo pravo mrežo sociokulturnih elementov, ki so značilnosti ljudi.
Ko govorimo o modi, hrani, glasbi, igrah, govorimo o antropoloških vidikih, torej o tem, kako razumeti človeka znotraj njegove kulture. Ena od vse bolj razvijajočih se raziskav na tem področju je digitalna etnografija in netnografija.
V zvezi s tem je zanimivo in vredno nadaljnjega raziskovanja in študija, kako so ljudje med krizo covid-19 uporabljali družbene medije, bodisi da bi našli informacije, da bi pomagali drugim ali da bi izrazili žalost in solidarnost z drugimi, sorodniki žrtev, in zaradi skrbi zaradi virusa. Zato je človeški fenomen (bolezen) postal vir zanimanja za komuniciranje, za zadrževanje na spletu, za sodelovanje v virtualni skupnosti.
Za to moramo na internet gledati kot na del našega življenja, kot na izraz in razširitev človeških ritualov. Mislim, da lahko iz teh ritualov, iz teh antropoloških in kulturnih elementov bolje razumemo, kaj se dogaja v vesolju komunikacije in v spreminjajočem se svetu. Poleg tega smo pozvani, da spremljamo razvoj tehnologije. Na primer, 5G bo prinesel še eno veliko spremembo v načinu našega komuniciranja, predvsem z omogočanjem hitrejšega dostopa in večjo zmogljivostjo za upravljanje podatkov in informacij.
Mobilni internet raste po vsem svetu. Svet komunikacije je sam po sebi preprost. Glede na hitrost digitalne transformacije pa je vedno pomembno spremljati in izobraževati se, kaj je novega in kaj se bo na tem področju dogajalo.
Menim, da je dialog med izobraževanjem in digitalnim bistven za novo generacijo in generacije prihodnosti. Zakaj je antropološka vizija digitalnega pomembna za izobraževanje danes. Antropološka vizija digitalnega okolja nam omogoča, da se odpremo sistemskemu, človeškemu in kulturnemu dialogu z dinamiko tehnologije in digitalnega okolja.
Verjamem, kot sem že rekel, da ljudje iščejo družabna omrežja, da delijo elemente svojega življenja, ki so tipični kulturni izrazi, kot so hrana, glasba, moda, slikanje, literatura, igre, ustvarjajo skupine za druženje, prijateljstva, naklonjenosti, spolnost, izkusite obrede življenja in smrti. Z drugimi besedami, internet je odlično okolje, kjer ljudje doživljajo obrede, ki so del njihovega običajnega življenja.
Družbeni mediji so kot podaljšek življenja ritualov. Brez teh ritualov bi bil internet prazen, ne bi imel čara za vzpostavljanje odnosov ali celo za deskanje. Obredi življenja, kulture in družbe napajajo virtualno vesolje.
Kaj je storil Amazon? Organiziral je izdelke in stvari, ki jih običajno najdemo v spletnih trgovinah. Kaj je ena izmed velikih uspešnic Tik Toka? Komunikacija po akcijskih skečih, ki daje svobodo izražanja ritualom vsakdanjega življenja v virtualnem svetu, kot je na primer ples. Kaj premakne Spotify? Glasbeno, umetniško, kulturno, obredno izražanje. Kaj je naredil Spotify? Naj bo glasba na voljo na spletu.
Očitno je tehnologija, ko je bila glasba digitalizirana in z novo virtualno dinamiko (kot je hiperpovezava), dala prednost hitrosti, zmožnosti organiziranja datotek, podatkov, interaktivnosti, hipnosti in naredila vse dostopno vsakomur, ki je povezan na splet.
Na ravni dialoga med pedagogiko in digitalnim izpostavljam pomen igre in umetnosti. Umetnost (glasba, gledališče, ples, slikanje) in igra ponujata elemente psihodinamike, vidike večplastne inteligence in nevroznanosti ter estetske in tehnične vidike. Na primer tehnična struktura umetnosti ponuja numerične in geometrijske, estetske podatke, pa tudi vse njeno psihološko in vzgojno bogastvo; ponuja tehnične elemente, kot so dizajn, vmesniki, sistemi, geometrijski elementi v virtualnih orodjih in prostorih ter psihološke, kognitivne, afektivne in nevrološke strukture.
Verjamem tudi, da navzočnost vzgojitelja po medčloveških odnosih daje sposobnost ustvarjanja prijateljskih vezi, mora biti povezana z vizijami človeške psihologije, s čustveno inteligenco v izrazih človeške občutljivosti in intuicije. Zato je človeški odnos temelj izobraževanja.
Zavezanost integriranemu dialogu med človekom in digitalnim bo vedno zahtevala širok, odprt in interdisciplinaren pogled. Ta odnos bo omogočil interdisciplinarni dialog, ki je v našem času nepogrešljiv. V petem delu te serije bi rad predstavil metodologijo komunikacije v digitalnem okolju, izhajajoč iz dveh svetopisemskih besedil: učencev iz Emavsa in Dobrega pastirja. Naš cilj je najti poti, ki dajejo prednost širšemu pogledu na digitalno, iščejo integracijo med sporočilom in metodologijo evangelija, za dialog z ljudmi v digitalnem okolju.
Prevod A. Baligač, www.salve.si/blog