Ob prvi obletnici razglasitve salezijanca brata Artemija Zattija za svetnika – s tem je postal prvi salezijanec svetnik, ki ni mučenec – je salezijanska založba Salve pripravila poljudni življenjepis tega svetnika. Biografija, ki jo je uredil Pierluigi Cameroni, vrhovni postulator za zadeve svetnikov salezijanske družbe, nam pomaga spoznati človeško in duhovno zgodovino sv. Artemija Zattija.
Salezijanec brat svetnik
V nedeljo, 9. oktobra 2022, je papež Frančišek razglasil blaženega brata Artemija Zattija za svetnika. Artemij, član družbe svetega Frančiška Saleškega, se je rodil 12. oktobra 1880 v Borettu (Italija) in umrl 15. marca 1951 v Viedmi (Argentina). Ta veličasten dogodek je povzročil veliko veselje in hvaležnost v srcih vernikov po vsem svetu, še posebej pa med salezijansko družino, argentinsko Cerkvijo, škofijo Viedma, kjer je deloval, ter njegovim rojstnim krajem Boretto v Italiji in škofijo Reggio Emilia.
Njegovo pričevanje
Življenje svetega Artemija nas nagovarja in navdihuje, da se sami predamo svetosti. Njegovo pričevanje je izjemno. V nas vzbudi željo po poglobljenem razumevanju evangeljskega sočutja in salezijanske radosti. Branje njegovega življenjepisa nas približa njegovemu človeškemu srcu, ki je bilo vedno odprto za Božjo milost, ušesa, pripravljena poslušati Božji glas, ter oči, ki so zazirale v potrebe in stiske mnogih bratov in sester.
Artemij Zatti je pričevalec upanja v teh dramatičnih časih, zaznamovanih s pandemijami, vojnami in okoljskimi težavami, pa tudi s krizo vere, ki pesti vse več ljudi. Njegova zgodba nas spominja, da se pot k svetosti pogosto začne s spremembo smeri in pogledov.
Artemij je odraščal v okolju, kjer je delo na podeželju zahtevalo vztrajnost in odgovornost že v zgodnji mladosti. To mu je služilo kot dragocena lekcija, ki ga je oblikovala v odrasli dobi. Pri sedemnajstih letih se je s starši in družino preselil v Argentino v iskanju boljšega življenja. Ta preselitev je bila pogumen korak, ki je zahteval veliko odločnosti in prilagoditve na novem kontinentu, v novem okolju in kulturi.
Ob podpori, modrosti in spodbudnem duhovnem vodstvu salezijancev Cavallija in Garroneja je v njegovi notranjosti zorelo prepoznavanje poklica salezijanca brata. Odločil se je, da bo posvetil svoje življenje telesni in duhovni negi bolnikov, ubogih in pomoči potrebnih. Sklenil je, da bo ostal z don Boskom in v polnosti živel poklic salezijanca brata.
V času, ko je opravljal svoje poslanstvo v korist ubogih in bolnih, se je Artemij soočal z raznimi preizkušnjami, žrtvami in dolgovi. Kljub temu je vedno zaupal Božji previdnosti in našel načine, kako premagati ovire. Ko je bolnišnica, ki ji je posvetil svoje moči in sredstva, doživela rušenje, je brez oklevanja preselil svoje bolnike v drugo ustanovo. Takrat je bilo jasno, da je njegova vera močnejša od vsakega telesnega napora ali materialne izgube.
Leta 1950 so se po padcu z lestve pojavili simptomi raka na jetrih, ki ga je sam jasno diagnosticiral. Kljub tej diagnozi ni obupal ali se umaknil. Namesto tega je še naprej opravljal svoje poslanstvo in sprejel trpljenje kot del svojega poklica in življenjske zgodbe.
Darovanje za bližnjega
Za Artemija je bila bližina z bolniki izraz ljubezni Jezusa Kristusa, dobrega Samarijana, ki se je s sočutjem približal vsakemu človeku, ranjenemu zaradi greha. S temi ljudmi se je poistovetil in jih sprejel kot svojo družino. Vsakemu bolniku je namenil svojo pozornost in ljubezen ter jim pomagal v njihovem fizičnem in duhovnem okrevanju.
Njegovo življenje nam ponuja močan zgled, kako lahko vsak od nas ne glede na okoliščine, ki nas obkrožajo, postane orodje Božje ljubezni in sočutja do vseh ljudi. S svojo pokončnostjo nam je pokazal, kako vztrajati v poslanstvu, osvetljevati tiste, ki so v dvomih, in krepiti vero tistih, ki jo izgubljajo. Njegovo življenje je bilo vsestransko darovanje bližnjemu.
Njegovo delovanje v bolnišnici je bilo izjemno. Zavzeto je vodil salezijansko bolnišnico in lekarno kljub številnim preizkušnjam, žrtvam in dolgovom. Njegova pozornost do vsakega bolnika je bila izjemna, saj je vsakega videl kot Jezusa samega. Njegova bližina, sočutje in ljubezen so dajali bolnikom občutek vrednosti in dostojanstva.
Avtor Pierluigi Cameroni v pričujoči knjigi S kolesom v nebesa na izjemno ganljiv način predstavi osupljivo življenje salezijanca brata in nas izziva, da živimo svetost, ki je tako preprosta, v svojem vsakdanu, da se približamo potrebam ljudi okoli nas in da prepoznamo edinstvenost vsakega posameznika. Njegovo pričevanje je močno sporočilo upanja in ljubezni v času, ko ju svet tako zelo potrebuje.
Življenjepis na 200 straneh, ki ga dopolnjujejo ilustracije in barvna priloga, je v prevodu Andreja Turka izdala salezijanska založba Salve.
