Tebi pravi moje srce: »Iščite moje obličje!« Tvoje obličje, Gospod, iščem. Ne skrivaj svojega obličja pred mano! Ne zavračaj v jezi svojega služabnika! Moja pomoč si postal, ne zavrzi in ne zapusti me, Bog moje rešitve. (PS 27,8–9)
Hodil si od kraja do kraja in ljudem kazal Božje obličje. Tvoje življenje je bilo potovanje. Če si na svoji poti naletel na krivico, zlorabo, bolezen ali potrebo, nisi ostal pred njimi, temveč si jih reševal. A v tem trenutku je že en sam korak velik dosežek … Spet se zdi, da te prebuja hrup in pričakuješ nov udarec. A presenetijo te roke na obrazu: to ni nov udarec, to je olajšanje sredi toliko bolečine, to je tolažba … to je žena, močno okrepčilo, prikupno sočutje … To je žena.
Na tej postaji stopímo na pot z žrtvami zlorab … vseh vrst zlorab. Z ljudmi še vedno ravnamo grdo zaradi njihovega družbenega, ekonomskega, kulturnega, verskega položaja. Mnogi menijo, da imajo pravico nad šibkejšimi. Na tem polju nas čaka še dolga pot, pot s težkim bremenom, pot s številnimi ovirami … pot osvoboditve teh žrtev.
Sledimo tvojim stopinjam, Jezus, ki nas s svojim sporočilom učiš, da moramo v središče postaviti zapostavljene in tiste z obrobja.
Knjižica Križev pot z obrobja prinaša posebna premišljevanja ob postajah križevega pota, ki se navdihujejo v mislih in naukih papeža Frančiška. Besedila in ilustracije nas ob vsaki postaji povežejo s skupino ljudi, ki so žal še posebej zaznamovani v današnji človeški družbi. Človeški predsodki, podnebne spremembe in družbena ureditev so jih v imenu pravic potisnili na bivanjski rob. Naj bo naša molitev ob spominu Jezusovega trpljenja njihova uteha in naše pričevanje vere.
Ilustracija: Cris, CatholicLink