Na prvi torek v Marijinem mescu maju, smo zaključili 4. sezono Srečanja z Bogom. Skozi akademsko leto smo razmišljali o značilnostih krščanske duhovnosti. Ugotavljali smo, da za razliko od drugih »komercialnih« duhovnosti v krščanstvu ni glavni akter človek, ampak Sveti Duh. Skozi različne svetopisemske zgodbe in osebe smo odkrivali, da je Bog tisti, ki prehiteva človeka s ponudbo po odnosu. Človekova naloga je predvsem pripraviti pogoje, da Bog lahko deluje v življenju.
Na letošnje zadnje srečanje smo povabili gospo Sonjo Pungartnik, ki nam je povedala, kateri so njeni glavni temelji, na katerih gradi odnos z Bogom. Nagovorila nas je njena odprtost, globina in optimizem. Spregovorila nam je na osnovi svojih bogatih izkušenj, ki jih ima na področju krščanske duhovnosti. Zabeležili smo le nekaj poudarkov iz njenega pričevanja:
- Človek je poklican, da sprejme svoje šibkosti in pomanjkljivosti, ker je to kraj odrešenja in priložnost, da vstopi človek, ki lahko nadomesti naše pomanjkljivosti ter prav to postane kraj srečanja in odrešenja.
- Nič kar imam ali premorem ni samoumevno. Življenje je velik dar, ki me vabi, da ga živim v polnosti in ga delim z drugimi.
- Ne smemo biti osredotočeni le na to kar česar nimamo, ampak predvsem na to kar imamo. Hvaležnost je v duhovnem življenju zelo pomembna. Skozi hvaležnost kažemo zaupanje Bogu, ki nam vse podarja in nas je ustvaril enkratne in neponovljive.
- Skozi svojo življenjsko zgodbo nam je Sonja razložila, kako je postopoma premagovala strahove in življenjske ovire ter nas opogumila, da je z Bogom vse mogoče.
Sonja je nanizala veliko življenjskih izkušenj in nam dala korajžo za pristno krščansko življenje.
Srečanje smo kot po navadi zaključili z adoracijo, slavljenjem in priložnostjo za spoved. Nekateri smo po srečanju vztrajali v prijateljskem pogovoru dolgo v noč. Mislim, da je bilo zadnje letošnje srečanje velika spodbuda, da z našimi Srečanji z Bogom nadaljujemo tudi v prihodnosti. Bogu sem hvaležen za vse mlade, predvsem glasbenike in druge, ki so svojimi talenti in pomočjo sooblikovali naša skupna duhovna srečanja.
Klemen Balažič, foto: Neža Lajevec
