Italijanski salezijanski misijonar Andrea Ballan se je rodil v kraju Castelfranco Veneto. Študiral je na salezijanski papeški univerzi (UPS) v Rimu in Turinu ter na All Hallows College v Dublinu na Irskem. Od leta 2002 do 2017 je deloval v Gačini v Rusiji, kjer je deloval v Don Boskovem centru za poklicno usposabljanje. Po treh letih bivanja v skupnosti San Callisto v Rimu je odšel v Kišinjev v Republiki Moldaviji, kjer deluje še danes.
Kako usmerjate salezijansko župnijsko pastoralo v Kišinjevu?
Naši skupnosti sta zaupani dve župniji: ena v mestu Kišinjev in od lanskega leta v kraju Cretoaia, v majhni vasi 28 km od Kišinjeva. Sta dve zelo različni župniji. Tista v Kišinjevu doživlja dinamiko mesta, zlasti depersonalizacijo in oslabljen občutek pripadnosti. Po drugi strani pa je Cerkev v Cretoaiji zelo povezana, saj je vas majhna in so vsi prebivalci med seboj povezani. Na neki način lahko rečemo, da je ekumenska, saj jo zaradi številnih mešanih porok obiskujejo tako katoličani kot pravoslavni.
V Kišinjevu bi rekel, da je v pastoralnem delu malo tistega, kar je posebej salezijansko, saj mlade in otroke v župniji lahko iščemo s svetilko. V Cretoaii pa posebnost župnijskega pastoralnega dela prinaša sodelovanje s sestrami, ki jih je ustanovil blaženi Edmund Bojanowski in že približno 20 let vodijo edini vrtec v vasi.
Papež Frančišek pravi, da mora biti vse pastoralno delo v Cerkvi misijonsko. Ali je ta element prisoten v vaših župnijah?
V Moldaviji moramo biti previdni, ko govorimo o misijonskem delu, da ne bi tvegali obtožb prozelitizma. Tu smo namreč v državi s pravoslavno večino, torej krščansko. Pravoslavni ne slišijo radi, da je Moldavija misijonska država, torej država, kamor prihajamo prvi oznanjat Kristusa, niti da je to država, ki jo je treba ponovno evangelizirati, čeprav je dolga leta živela pod sovjetskim režimom.
Župljane pogosto spomnim, da je vsak od nas misijonar v svojem vsakdanjem življenju, saj smo poklicani, da tam, kjer smo, dobro pričujemo o Kristusu, da bi lahko vstopil v življenja ljudi, ki jih srečujemo na poti, ne da bi jim bilo treba nujno vstopiti v katoliško Cerkev.
Katere največje izzive vidite pri salezijanski navzočnosti v Moldaviji?
V Moldaviji je veliko izzivov, zlasti za poslanstvo, kot je naše, ki je še mlado (začelo se je leta 2007). Kljub temu, da se nahajamo v glavnem mestu in kljub močnemu izseljevanju v Evropo, je še vedno čutiti izrazito nezaupanje do katoličanov ne le med navadnimi ljudmi, temveč tudi med pravoslavno duhovščino in civilnimi oblastmi. Nenehno sumničarjenje o dobrih namenih, o naši želji pomagati mladim brez iskanja lastnih koristi, je resnično zastrašujoče.
Vir: Cagliero11, februar 2023
