Za prvomajske praznike, od 27. aprila do 3. maja 2025 se je skoraj 100 romarjev iz župnij Šentrupert, Radenci, Celje in Škofije podalo na sedemdnevno romanje po duhovno in zgodovinsko bogatih krajih Italije in Francije. Eden od namenov romanja je bil v zahvalo Bogu in Mariji za milosti in doživetja nove maše. Romanje je pripravil salezijanec Sandi Osojnik, skupaj z njim pa so bili še salezijanci Štefan Krampač, Rudi Kolbl, Zoltan Varga in Gregor Markelc. Glavni cilj sta bila don Boskovo mesto Torino in Lurd, eno najbolj znanih Marijinih svetišč na svetu.
Romanje se je začelo s postankom v Torinu, tako rekoč glavnim mestom pred združitvijo italijanskih dežel in sedežem kraljevine Italije, kjer smo obiskali Valdocco, srce delovanja sv. Janeza Boska. Tam smo v tišini in molitvi počastili relikvije sv. Janeza Boska, sv. Dominika Savia in sv. Marije Dominike Mazzarello, soustanoviteljice sester hčera Marije Pomočnice. Ustavili smo se tudi v katedrali sv. Janeza Krstnika pri torinskem prtu, v katerega je bilo po izročilu zavito truplo Jezusa Kristusa. Poleg tega smo si ogledali nekaj kulturnih znamenitosti mesta, kot so kraljeva palača, Antonellijev stolp in staro mestno jedro.
Pot smo nadaljevali skozi južno Francijo, kjer smo se ustavili v več pomembnih krajih. V Avignonu smo občudovali mogočno papeško palačo, kjer je v 14. stoletju bivalo sedem papežev v času izgnanstva iz Rima. Slikovit in zgodovinsko bogat je bil tudi Carcassonne, ena najbolje ohranjenih srednjeveških utrdb v Evropi. V Tarasconu smo obiskali baziliko sv. Marte, kjer so njene relikvije. Bili smo tudi v Nici in najpogumnejši so stopili v morje ob azurni obali.
Vrhunec romanja je bil obisk Lurda, kjer se je leta 1858 štirinajstletni (danes sveti) Bernardki Soubirous osemnajstkrat prikazala Božja Mati. Doživeli smo močne trenutke milosti pri sveti maši, molitvi pred votlino, na križevem potu in ob večernih procesijah z lučkami. Vsak je imel priložnost osebno srečati Gospoda po zakramentih svete spovedi, evharistije in tihi molitvi. Obiskali smo tudi Bernardkino rojstno hišo in se spomnili njenega zgleda preprostosti, ponižnosti in zvestobe. Tisti še bolj radovedni pa smo se povzpeli na Lurško goro (948 m), s katere se je odpiral pogled na lurško dolino na eni strani in mogočne pobeljene Pireneje na drugi.
Polni vtisov, notranjega miru in povezanosti med seboj smo preromali več kot 3500 kilometrov. Romanje je bilo priložnost za duhovno poglobitev, skupno molitev, pa tudi za sproščeno druženje in medsebojno spoznavanje. Blagoslovljeni smo bili z res čudovitim vremenom, obnovili smo tudi marsikatero ljudsko pesem in šalo. Naj blagoslov, dobra volja in mir ostanejo z vsemi romarji in nas spodbudijo, da v vsakdanjem življenju hodimo v zaupanju z Marijo k Jezusu.
Gregor Markelc SDB
