»Ljubil nas je« je četrta okrožnica papeža Frančiška ter nadaljuje tradicijo in smer misli »o človeški in Božji ljubezni srca Jezusa Kristusa.« Vabi nas, da obnovimo svojo pristno pobožnost, da ne bi pozabili nežnosti vere, veselja ob služenju in gorečnost poslanstva.
Okrožnica o pobožnosti do presvetega Srca Jezusovega, ki jo sestavljajo kratek uvod in pet poglavij, v kateri so zbrani »dragoceni odsevi besedil cerkvenih očetov in dolge zgodovine, ki sega vse do Svetega pisma, želi v današnjem času v vsej Cerkvi znova spodbuditi to pobožnost, ki je polna duhovne lepote«.
Podajamo nekaj izbranih misli iz okrožnice.
1) Zgolj videz, pretvarjanje in prevara poškodujejo in sprevržejo srce. Ob številnih poskusih pokazati ali izraziti nekaj, kar nismo, se vse dogaja v srcu: tam ni pomembno, kaj je prikazano navzven in kaj je skrito, tam smo mi sami. In to je osnova vsakega trdnega načrta za naše življenje, saj brez srca ni mogoče zgraditi ničesar vrednega. Videz in laži ponujajo samo praznino.
2) Če je srce razvrednoteno, je razvrednoteno tudi to, kar pomeni govoriti iz srca, delovati s srcem, zoreti in skrbeti za srce. Ko posebnosti srca niso cenjene, izgubimo odgovore, ki jih samo razum ne more dati, izgubimo srečanje z drugimi, izgubimo poezijo. izgubimo zgodovino in svoje zgodbe, saj je prava osebna pustolovščina tista, ki jo gradi srce. Na koncu življenja bo štelo le to.
3) Kristusovo srce je ekstaza, izhod, dar, srečanje. V njem postanemo sposobni zdravega in srečnega odnosa ter graditi Kraljestvo ljubezni in pravičnosti na tem svetu. Naše srce, združeno s Kristusovim, je zmožno tega družbenega čudeža.
4) Pred Kristusovim srcem prosim Gospoda, naj se ponovno usmili te ranjene zemlje, ki jo je hotel naseliti kot eden izmed nas. Naj izlije zaklade svoje luči in svoje ljubezni, da bi se naš svet, ki živi med vojnami, družbeno-ekonomskimi neravnovesji, potrošništvom in protičloveško uporabo tehnologije, lahko vrnil k temu, kar je najpomembnejše in potrebno: srce.
5) Ker nam je težko zaupati, ker nas je ranilo toliko zmot, agresij in razočaranj, nam šepeta na uho: »Zaupaj, sin« (Mt 9,2), »Bodi pogumna, hči« (Mt 9,22). Gre za premagovanje strahu in zavedanje, da z Njim nimamo česa izgubiti.
6) Ko se nam zdi, da nas vsi ignorirajo, da nikogar ne zanima, kaj se dogaja z nami, da nismo nikomur pomembni, je On pozoren do nas.
7) Vse vabim, da se vprašajo, ali ni v nekaterih izrazih ljubezni, ki želi Gospodove tolažbe, več racionalnosti, resnice in modrosti kot v hladnih, oddaljenih, preračunljivih in minimalnih dejanjih ljubezni, ki smo jih so sposobni, ko trdimo, da imamo bolj premišljeno, kultivirano in zrelo vero.
8) Kristus vas prosi, da se ne sramujete priznavanja svojega prijateljstva z njim, da imate pogum in drugim poveste, da je dobro, da ste ga srečali.
9) Danes se vse kupi in plača. Zdi se, da je sam občutek dostojanstva odvisen od reči, pridobljenih z močjo denarja. Vrženi smo v kopičenje, porabo in odvračanje pozornosti, ujeti v ponižujoč sistem, ki nam ne dovoljuje, da bi pogledali dlje od svojih neposrednih in drobnih potreb. Kristusova ljubezen je zunaj tega sprevrženega mehanizma in samo On nas lahko osvobodi te vročice, v kateri ni več prostora za zastonjsko ljubezen. Sposoben je dati srce temu svetu in na novo odkriti ljubezen, kjer mislimo, da je sposobnost ljubezni za vedno mrtva.
10) Iz rane Kristusove strani še naprej teče tista reka, ki nikoli ne presahne, nikoli ne mine in je vedno znova na voljo tistim, ki želijo ljubiti. Le njegova ljubezen bo omogočila novo človeštvo.
ANS