V letu 2024 se spominjamo pomembnega jubileja: 50 let od smrti kardinala Štěpána Trochte, ene najpomembnejših osebnosti češke salezijanske družine in celotne češke Cerkve. Njegova zapuščina ne ostaja le v zgodovini, ampak je živa tudi v sedanjosti, kar potrjujejo številne prireditve, pripravljene ob tej obletnici.
Za salezijansko družino Češke republike je to priložnost za bolj poglobljen razmislek o dediščini, ki jo je zapustil Štěpán Trochta. Spomin nanj je še vedno živ v njegovi rojstni vasi, Francovi Lhoti, z muzejskimi in izobraževalnimi programi, ki spomin nanj prenašajo na mlajše generacije.
Letošnje obletnice se bodo na poseben način spomnili 6. aprila 2024 s slovesnim bogoslužjem v katedrali svetega Štefana v Litoměřicah in v naslednjih dneh v drugih mestih, povezanih s Trochtovim življenjem. Vse leto bodo potekale konference in razstave, pripravljajo podkaste, filme, radijske programe in knjige o njegovem življenju.
Štěpán Trochta se je rodil 26. marca 1905 v vasi Francova Lhota. Že v mladosti je kazal izjemno nadarjenost in želel mladim služiti kot duhovnik. Želja ga je vodila k salezijancem v Italijo. Šolal se je in doktoriral iz teologije v Turinu na Crocetti, v duhovnika pa je bil posvečen v baziliki Marije Pomočnice leta 1932. Dejavno je sodeloval pri vzgoji čeških fantov, bodočih salezijancev, in igral temeljno vlogo pri prihodu prvih čeških salezijancev v Fryšták in nato v druge dele države. Vodil je gradnjo salezijanskih hiš in deloval med mladimi.
Med drugo svetovno vojno je bil izgnan in zaprt v koncentracijskih taboriščih Terezín, Mauthausen in Dachau. Po vojni se je zavezal za prenovo struktur Cerkve in svoje države, vrhunec pa je bil imenovanje za škofa v Litoměřicah leta 1947. Njegovo škofovsko geslo »Delo – žrtev – ljubezen« ni bilo le program njegove službe, ampak tudi opis njegovega življenja.
Kot škof si je prizadeval za obnovo in oživitev škofije Litoměřice, ki je utrpela posledice druge svetovne vojne in razseljevanja prvotnih nemških prebivalcev. V času komunističnega režima je bil zaradi svojega pogumnega zagovarjanja Cerkve in vere večkrat zaprt in preganjan. Po izpustitvi iz zapora je nekaj let opravljal civilne službe, preden mu je režim dovolil vrnitev k pastoralnemu delu. V tem času je na skrivaj posvetil trideset duhovnikov.
Štěpán Trochta je bil in pectore imenovan za kardinala leta 1969. To imenovanje je dolgo ostalo tajno, javnost pa je zanj izvedela šele leta 1973. To dejanje je vzbudilo odpor komunističnega režima, ki je poskušal omejiti njegovo delovanje. Vendar je še naprej deloval kot glas vere in upanja v času preganjanja.
Umrl je leta 1974 po napornem in ponižujočem zasliševanju, ki je trajalo šest ur. Čeprav je komunistična oblast poskušala preprečiti javni pogreb, je ta postal dokaz vere. Pogreba se je udeležil tudi krakovski nadškof Karol Wojtyła (kasneje papež Janez Pavel II.), ki je v svoji hvalnici Štěpána Trochto opisal kot mučenca. Njegovo življenje in delo ostajata v srcih mnogih ljudi kot spomin na pogum, požrtvovalnost in ljubezen do Boga in bližnjega.
Naj ta obletnica ne bo le priložnost za spomin na preteklost, temveč kot navdih za prihodnost. Štěpán Trochta je bil luč vere in upanja za mnoge in njegova zapuščina je še danes z nami. Njegovo življenje bodo slavili in spominjali se bodo njegovih dragocenih naukov, ki nakazujejo pot ljubezni, predanosti in služenja drugim.
Tako kot pred 50 leti velja tudi danes poziv kardinala Štěpána Trochte: »Dragi prijatelji in dobrotniki Božjega dela! Vsi potrebujemo notranjo prenovo, spravo z Bogom in z drugimi. To je odvisno od vsakega od nas. To je odvisno od duhovnika, laika in študentov. Zbudimo se iz brezbrižnosti, otopelosti in udobja! Prepustimo sebično in strahopetno pritoževanje drugim. Pogum!«
ANS
