Dialog je izključno človeška dejavnost in temeljna človeška lastnost, v kateri posamezniki ali skupine izmenjujejo mnenja, razmišljanja ali stališča, pretehtajo različne možnosti in tudi razmišljajo o lastnih prepričanjih, mnenjih, vrednotah ali predsodkih.
Dialog je bistvenega pomena za medsebojno razumevanje, spoštovanje in spoštovanje med posamezniki in skupinami ter omogoča sodelovanje in sprejemanje odločitev. S temeljno držo odprtosti dialog udeležencem omogoča odkrivanje novih idej ali perspektiv, ki vodijo do novih spoznanj in boljših možnosti. Dialog predpostavlja pozorno poslušanje, spoštljive razprave in vljudne opomine. Obstajajo različne oblike dialoga v različnih kontekstih, ki se lahko odvijajo v enem samem trenutku ali skozi vrsto srečanj, kar omogoča dolgotrajne in poglobljene razprave. Če je sprva dialog potekal le prek osebnih srečanj, je sodobna družbena komunikacija ustvarila platforme za ploden dialog med ljudmi in skupinami, ki se nahajajo na različnih koncih sveta.
Bog je s svojo dobroto in ljubeznijo začel dialog o odrešenju s človeštvom. Človeštvo si tega dialoga ni zaslužilo. Bog je tako vzljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina (Jn 3,16). Božji dialog s človeštvom je klic ljubezni do vseh. Vsakemu omogoča, da ga svobodno sprejme ali zavrne. Dialog je bil tudi v središču Jezusovega delovanja. Pogovarjal se je, zlasti s svojimi nasprotniki, o Mojzesovi postavi in njeni uporabi v človeškem življenju. Kot odgovor na Božjo ljubezen in Jezusov nauk je vsak kristjan poklican k podobnemu dialogu z drugimi, ne da bi čakal na povabilo. Cerkev z oznanjevanjem resnice ponuja dar odrešenja vsem, brez prisile, s spoštovanjem svobode in dostojanstva vsakega človeka (Ecclesiam Suam, 72-76).
Ekumenizem (iz grškega izraza »oikoumene«, ki pomeni »ves naseljeni svet«) spodbuja sodelovanje in ponovno vzpostavitev edinosti med kristjani, ki kot misijonski učenci čutijo bolečino razdeljenosti. Razdeljeno krščanstvo je škandal za svet in resna ovira za oznanjevanje Jezusa Kristusa. To nas spodbuja, da okrepimo molitev in se bolj vključimo v ekumenske dejavnosti. Tako želi ekumensko gibanje uresničiti Jezusovo molitev: »… da bi bili vsi eno … da bo svet veroval, da si me ti poslal« (Jn 17,21).
Katoličani verjamemo, da obstaja ena sama Kristusova Cerkev v katoliški Cerkvi, ki jo vodijo naslednik svetega Petra in škofje v občestvu z njim (LG, 8). Vendar tudi priznavamo, da katoličani delimo odgovornost za delitev, ki obstaja v Kristusovem telesu. Božja milost je tista, ki žene vse kristjane, da si prizadevajo za premagovanje delitev iz preteklosti, za boljše razumevanje skupne vere v Jezusa, za izgradnjo novega občestva ljubezni z molitvijo in kesanjem, za prošnjo odpuščanja za grehe preteklih delitev v spodbujanju sodelovanja in vključevanja v teološki dialog (UR, 3-4). Vendar se izbira primerne ekumenske dejavnosti razlikuje v večinsko katoliških ali krščanskih državah v primerjavi s tistimi, kjer večina sledi drugim veram.
Religije so živ izraz duše velikih skupin ljudi, ki v sebi nosijo tisočletna iskanja Boga. Ker Bog želi odrešenje vseh po spoznanju resnice, je primarna dolžnost Cerkve, ki jo vodi ljubezni in spoštovanje svobode, vsem oznanjati resnico, ki jo je dokončno razodel Jezus Kristus (EN 53, 78). Čeprav je medverski dialog del cerkvenega poslanstva ad gentes, ni nova metoda spreobrnjenja h krščanstvu. Medverski dialog pripadnike različnih veroizpovedi spodbuja, da ubesedijo vsebino svojih prepričanj. Nasprotno pa je to tudi priložnost za kristjane, da odkrijejo žarek resnice, ki je prisoten v teh religijah (NA 2). V kontekstu verske raznolikosti medverski dialog ne pomeni le poslušanja drugih, razumevanja druge vere, temveč tudi konstruktivne odnose s posamezniki in skupnostmi drugih ver, ki v poslušnosti resnici in spoštovanju svobode težijo k medsebojnemu razumevanju in mirnemu sobivanju.
Obstajajo štiri vrste ekumenskega in medverskega dialoga: dialog življenja (deljenje vsakdanjega življenja doma, v službi in pri razvedrilu z ljudmi različnih ver); dialog delovanja (skupno delo na podlagi skupnih verskih in moralnih vrednot za spodbujanje skupnega dobrega in izboljšanje družbe); dialog teološke izmenjave (razprava med strokovnjaki, da bi razumeli, kaj imamo skupnega in kje so naše verske razlike); in dialog religiozne izkušnje (izmenjava sadov molitve in duhovnih praks v verski tradiciji drug drugega).
Vsak misijonski učenec mora biti graditelj dialoga. S polno vključitvijo v proces poslušanja, deljenja in razmišljanja postane močna in verodostojna priča Boga, ki je začel dialog odrešenja.
Za razmislek in deljenje
- Kako sem razumel ekumenski in medverski dialog prej in kako sedaj?
- Kako lahko dejavno spodbujam dialog v vsakdanjem življenju?
Alfred Maravilla, vrhovni svetovalec za salezijanske misijone