Takoj po katastrofalnem potresu, ki je 28. marca prizadel Mjanmar, je kardinal Charles Maung Bo, don Boskov salezijanec in nadškof v Yangonu, ki vodi majhno katoliško skupnost (1 % prebivalstva), prosil vojaško hunto – ki državi vlada od državnega udara 2021 – za premirje, da bi olajšal dostavo humanitarne pomoči. »Vesel sem, da se nekaj dogaja v tej smeri. Danes pozivam vse, da damo priložnost míru. Naši ljudje so veliko trpeli. Mir je možen, mir je edina pot,« pravi kardinal.
V sredo, 2. aprila, so mjanmarske oblasti napovedale tritedensko premirje, da bi olajšale iskalne in reševalne operacije. Po zadnjih novicah še vedno prihaja do spopadov med lojalističnimi silami in uporniškimi skupinami. Vojaška hunta je ponoči izvedla več operacij v regiji Sagaing.
Po zadnjih uradnih podatkih je v potresu več kot 3000 mrtvih in več kot 4500 ranjenih. Katoliška cerkev je preko Karitas, ki se v Mjanmaru uradno imenuje »Karuna Myanmar Social Services« (KMSS), takoj ukrepala.
Kako Katoliška cerkev v Mjanmaru pomaga ljudem, ki jih je prizadel potres?
Katoliška cerkev je s svojo obsežno mrežo škofij in župnij v edinstvenem položaju, da lahko pomaga pri prizadevanjih za pomoč. Takoj po potresu sem podal izjavo, v kateri sem vse sprte strani pozval, naj razglasijo prekinitev sovražnosti, da bi omogočili neoviran humanitarni dostop. Zato smo vzpostavili protokol za odzivanje na nujne primere z naslovom »Merci« (Myanmar Earthquake Response Church Initiative [Cerkvena pobuda za odzivanje na potres v Mjanmaru]). Škofija Mandalay bo prva prejela pomoč, sledile bodo druge prizadete škofije. Pomoč bo razdeljena po strogih humanitarnih načelih. Začetni načrti vključujejo:
– pomoč skupnostim, mobilizacija lokalnih mrež za širjenje informacij in nudenje čustvene podpore ter uporaba cerkvenih objektov kot začasnih zatočišč za razseljene ljudi;
– razdeljevanje hrane, zagotavljanje zdravstvene pomoči v ambulantah ali prek mobilnih enot, ki jih vodi Cerkev;
– končno psiho-duhovno pastoralno spremljanje preko katoliških redovnic.
Njihova navzočnost med preživelimi krepi odpornost in nudi tolažbo sredi obupa. Mreža KMSS lahko okrepi ta prizadevanja z usklajevanjem operacij pomoči po škofijah, hkrati pa spodbuja izgradnjo miru na konfliktnih območjih.
Katere so trenutno prednostne potrebe?
Hrana, voda in še voda, zatočišča in zdravila za stotine ljudi, ki jih je poškodoval potres. Potrebujejo druge ljudi, ki se dajo na razpolago, da lahko padejo v njihov objem in jokajo. Travmatiziran narod je spet ranjen. Potrebujejo solze in ramo za jok, dokler se jezovi obupa ne posušijo.
Ali lahko sprejemate humanitarno pomoč iz tujine? Kakšne novice imate?
Verjamemo, da bo človeška šibkost povezala vse in pomagala odpraviti medsebojno sovraštvo. Vse sem pozval, naj upoštevajo prekinitev sovražnosti med nujnimi potrebami naših ljudi. Ne smemo pozabiti, da je v državi zaradi konflikta že več kot tri milijone notranje razseljenih ljudi.
Potres je uničil življenja vsaj še milijonu ljudi. Neposredno in posredno je prizadetih skoraj 15 milijonov ljudi.
Sočutje je skupna religija v času velikih nesreč. Vem, da prihaja do kršitev prekinitve ognja. Med srečanjem ASEAN (Zveza držav Jugovzhodne Azije) je bil dosežen določen dogovor in molimo, da se bo premirje obdržalo.
Kako vojaška hunta pomaga prebivalstvu?
Za pomoč so se obrnili na mednarodno skupnost. Številnim državam so dovolili, da so prebivalcem stali ob strani in to je pozitiven korak. Zdi se, da so sprejeli prekinitev ognja, vsaj za en mesec. To so pozitivni znaki.
Vendar zahtevamo, da je dokončen odgovor za popolno oživitev prebivalstva mir, ki temelji na pravičnosti.
Po tej uničujoči naravni katastrofi lahko Mjanmar ubere pot, ki vodi k miru in spravi.
Pred dnevi ste objavili sporočilo s prošnjo za prekinitev ognja, kakšen je vaš poziv danes?
Pozval sem k prekinitvi sovražnosti, da bi omogočili nemoteno dostavo humanitarne pomoči. Veseli me, da se nekaj dogaja v tej smeri. Danes pozivam vse, naj dajo míru priložnost. Naši ljudje so veliko trpeli. Mir je možen, mir je edina pot.
Patrizia Caiffa, vir: SIR