Leta 1890 se je začel postopek beatifikacije in kanonizacije duhovnika Janeza Boska. 2. junija 1929 (39 let pozneje) je bil don Bosko razglašen za blaženega, 1. aprila 1934 (44 let pozneje) pa ga je papež Pij XI. razglasil za svetnika. Njegovo podobo so postavili na mesto, rezervirano za svete ustanovitelje redovnih družb, v baziliki sv. Petra. Ob njem spremljata dva mladeniča, sadova njegovih sanj: Dominik Savio in Zefirin Namuncurá, kot znamenji njegovega poslanstva: posvečevanje mladih.
Don Bosko je po kanonizaciji prejel še druge nazive. Med drugim je 24. maja 1946 postal zavetnik katoliških založnikov, od leta 1953 pa je v Španiji zavetnik čarovnikov in iluzionistov. Čarovniki so ga na mednarodnem kongresu v Segoviji v Španiji izbrali za vzornika, zaščitnika in zavetnika filma, zato se nagrade Goya podeljujejo vsako leto okoli 31. januarja.
Od 17. januarja 1958 je zavetnik vajencev v Italiji. Leta 1959 je papež Janez XXIII. v rimskem Cinecittà na slovesnosti češčenja svetnikovih relikvij dejal: »Don Bosko, ves svet te občuduje, ves svet te ljubi.«
Leta 1988 je papež Janez Pavel II. ob stoletnici njegove smrti podelil odpustke salezijanski družini, 31. januarja pa je v Torinu potekala slovesna evharistija, ki se je je udeležilo 58 salezijanskih škofov, štirje kardinali in vrhovni predstojnik Egidij Viganò. Istega leta so vsi salezijanci sveta obnovili svojo poslušnost don Bosku. Med 2. in 4. septembrom je papež Janez Pavel II. opravil izjemno romanje v Becchi (Colle Don Bosco), Chieri in Valdocco, kraje don Boskovega življenja. Naslednje leto, 24. maja 1989, je isti papež uradno razglasil don Boska za »očeta, učitelja in prijatelja mladine«.
