Če 21. marec označuje začetek pomladi na severni in jesen na južni polobli, potem 29. vrhovni zbor salezijancev, ki poteka v Valdoccu, pozornost do globalnosti harmonično prepleta z zavezo, da preuči vsak vidik salezijanskega sveta, prisotnega na vseh celinah.
Salezijansko življenje se izraža v njegovi »inkulturaciji«, to je v njegovi sposobnosti prilagajanja trenutnim razmeram in tradicijam različnih pokrajin in ozemelj. V tej perspektivi so salezijanci zborovalci poklicani podpirati in spremljati mnogotere vidike salezijanske karizme, ki se konkretizira v dejavnostih lokalnih skupnosti, začenši s temeljno celico, ki ki je salezijanska skupnost.
Novi salezijanski pokrajini in salezijanske skupnosti
Zborovalci so potrdili dve novi pokrajini, rojeni iz sedanje pokrajine Afrika-Madagaskar. Novi pokrajini se bosta imenovali Vzhodna in južna Afrika ter Srednja in zahodna Afrika. Ob tem so se poglobila razmišljanja o minimalnem številu sobratov, ki so potrebni za kanonično skupnost.
»Kot kaže, bo tudi uradno potrjeno, da so potrebni štirje sobratje za delovanje kanonične skupnosti. Do sedaj jih je moralo biti šest,« opisuje razplete razmišljanj in odločitev slovenski salezijanski inšpektor Peter Končan.
Inšpektorije in odnosi do centra: krožni dialog
Poudarek je na inšpektorijah, za katere je ključnega pomena krepitev njihove operativne usposobljenosti in sodelovanja tako med seboj kot s salezijanskim centrom. Zborovalci so analizirali narava in funkcionalnost temeljnih mest za oblikovanje novih salezijancev. Ti kraji so vse bolj usmerjeni k sodelovanju med različnimi inšpektorijami.
Druga osrednja tema je bil odnos z vrhovnim predstojnikom in svetovalci. Ta odnos se uresničuje predvsem z obiski, tako izrednimi kot skupinskimi. Obiski veljajo za dragoceno orodje za enotnost Družbe in spodbujanje krožne komunikacije med ustanovami, razpršenimi po vsem svetu in osrednjim salezijanskim centrom.
Sinodalnost in njen vpliv
Želja zborovalcev je večja organizacijska zavzetost v posameznih inšpektorijah, v duhu prave »sinodalnosti«. Razmišljajo o tem, kako zagotoviti, da bodo imeli obiski neposredne in zavezujoče posledice za vsakodnevno dejavnost. »Veliko predlogov gre v smer, da se vodenje in animacija optimizirata in se dà več poudarka sinodalnemu vodenju, kar konkretno pomeni, da znamo prisluhniti terenu in da na skupnih srečanjih in vizitacijah ne bi predvsem poslušali, kaj nam ima povedati vodstvo, ampak bi v dialogu iskali poti in rešitve,« dodaja inšpektor Končan.
Vloge in funkcije: k večji jasnosti
Obravnavana so bila tudi ustavna vprašanja, ki se nanašajo na natančne funkcije svetovalcev sektorjev, pokrajinskih svetovalcev, inšpektorjev in njihovih namestnikov. Cilj je bolj izpostaviti vloge vsakega in jih standardizirati na različnih ravneh.
Glede odločitve o možnosti zaupanja ravnateljske službe salezijancem bratom inšpektor Končan pravi: »Zelo sem vesel, da se je z odločitvijo ad experimentum odprla možnost tudi za salezijance brate, da lahko postanejo ravnatelji. Sam sem si želel še bolj pogumne odločitve. Vsi sobratje salezijanci, ne glede na to, ali smo duhovniki ali bratje, imamo isto salezijansko karizmo in vsi smo poklicani, da smo znamenje in nosilci Božje ljubezni do mladih. Prav je, da si tudi v skupnosti delimo isto odgovornost. Seveda ima vsak svojo specifiko, vendar nihče ni bolj ali manj vreden samo zaradi dejstva, ker je duhovnik ali brat.«
Intenzivno sodelovanje za najboljše rezultate
Seveda bo potrebno opraviti še veliko dela, da bodo dokončana besedila dokumentov, ki jih bo »podpisal« vrhovni zbor, a v Valdoccu obstaja močan duh sodelovanja. Ta skupna zaveza zborovalcem omogoča, da vidijo možnost doseganja najboljših možnih rezultatov.
Prvi pomladni dan je imel v Turinu sicer bolj jesenski pridih, skoraj kot bi simbolično spominjal na pravo posredovanje med različnimi podnebnimi razmerami sobratov salezijancev, zbranih z vsega sveta na 29. vrhovnem zboru.
ANS