V korak z mladimi.

Razločevati pomeni upati: večer globokega premišljevanja na 29VZ

V nedeljo, 23. marca 2025, je na 29. vrhovnem zboru salezijancev potekal prvi razločevalni večer, trenutek globokega premisleka, s katerim se je uradno začel teden za izvolitev novega vrhovnega predstojnika in članov vrhovnega sveta. Pod vodstvom kanosijanca, patra Amedea Cencinija, so se zborovalci podali na pot poslušanja, molitve in premišljevanja, osredotočeno na temo upanja in pomembnosti duhovnega razločevanja.

Začetni trenutki molitve in klicanje Svetega Duha so zborovalce povabili, naj se na tej poti razločevanja popolnoma zaupajo Bogu. Zatem je voditelj vrhovnega zbora Alphonse Owoudou predstavil potek in poudaril, kako pomembno je živeti ta teden s popolno razpoložljivostjo in odprtostjo za Božji načrt.

Razločevati pomeni upati in upati pomeni razločevati: to je ključ, ki bo vodil delo v prihodnjih dneh, da bo vsaka odločitev obsijana z lučjo Svetega Duha in usmerjena v dobro mladih, zlasti najrevnejših in najbolj ranljivih.

Predsednik vrhovnega zbora Stefano Martoglio je zbranim predstavil patra Amedea Cencinija in ga opisal kot duhovnega voditelja velikih izkušenj, ki je sposoben spremljati ta trenutek z globino in razsodnostjo.

Spoznanja patra Amedea Cencinija: upanje kot srce razsodnosti

V svojem govoru je pater Cencini delil navdihnjeno razmišljanje o temi »Vneti za Jezusa Kristusa, predani mladim« in jo povezal s trenutnim kontekstom Cerkve in družbe. Poudaril je, da je upanje tematsko obzorje vrhovnega zbora in temeljna prvina za soočanje z izzivi sedanjosti.

Pater Cencini je zborovalce povabil, naj razmišljajo o razločevanju kot o delovanju, ki je globoko povezano z upanjem ter poudaril:

  • razločevati pomeni upati: razločevanje je možno le v upanju, ki daje energijo, odpira zaupanju in nam omogoča pogumne odločitve;
  • upati pomeni razločevati: pristno upanje, ukoreninjeno v veri, ni preprosto pasivno čakanje, ampak zaupljiva izročitev Bogu, ki nam daje pogum, da tvegamo in si upamo kakor don Bosko.

Nato je poudaril, da je upanje vera, ki postane zaupanje in poraja prerokbe, ki so sposobne spremeniti življenje tudi v kriznih trenutkih. Posebej je omenil, da je treba gojiti upanje, ki zna »upati proti vsakemu upanju«, kot nas uči sveti Pavel (Rim 4,18), zlasti v času težav za Cerkev in za posvečeno življenje.

Večernice in adoracija: duhovna poglobitev

Po intenzivnem premišljevanju se je večer nadaljeval z obhajanjem večernic v baziliki Marije Pomočnice v trenutkih globokega duhovnega občestva.

Po večerji so se zborovalci ponovno zbrali v cerkvi sv. Frančiška Saleškega k evharističnemu češčenju, ki sta ga vodila duh molitve in razsodnosti, temeljna za pot, ki jih čaka v prihodnjih dneh. Ta trenutek je udeležencem omogočil, da so delo vrhovnega zbora zaupali Bogu in svoja srca odprli luči Svetega Duha.

Obetaven začetek

Večer se je zaključil v ozračju tišine in meditacije, pri čemer so zborovalci okusili globoko zavedanje pomena duhovnega razločevanja. Ta prvi korak označuje začetek tedna molitve in premišljevanja, v katerem je salezijanska družina po vsem svetu združena v molitvi za podporo vrhovnemu zboru.

ANS

Morda vas zanima tudi