Smrt papeža Frančiška vabi k pregledu salezijanskih korenin 266. voditelja katoliške Cerkve. Velik del podatkov je opisal sam Jorge Mario Bergoglio v pismih, ki jih je med letoma 1986 in 1990 napisal salezijanskemu zgodovinarju Cayetanu Brunu (1912-2003). Te je salezijanski zgodovinar Alejandro León našel v Salezijanskem zgodovinskem arhivu v Buenos Airesu in jih objavil v knjigi Papež Frančišek in don Bosko (2015).
Družinska vez, ki sega v Valdocco
Jorgejev oče Mario Giuseppe Francesco Bergoglio je bil po rodu iz Piemonta, don Boskove dežele: rodil se je v Astiju in se izselil v Torino. Pogosto je zahajal v baziliko Marije Pomočnice v Valdocco, ki jo je zgradil don Bosko in tam je bila takrat tudi vrhovna hiša don Boskovih salezijancev. Zaradi te bližine in kot dokaz za to je, ko je leta 1929 emigriral v Argentino, s seboj prinesel priporočilno pismo za salezijance v Buenos Airesu. Ko je prispel v Argentino, je ostal pri salezijancih ob cerkvi Matere usmiljenja, zgodovinskega cilja prve salezijanske misijonske odprave leta 1875.
Družina, nastala iz prijateljstva salezijanca in poroka v svetišču Marije Pomočnice
V salezijanski hiši Matere usmiljenja je Mario Giuseppe Francesco Bergoglio spoznal salezijanca Enrica Pozzolija, ki je postal njegov spovednik. Ta ga je predstavil bratoma Sivori in mladi italijanski izseljenec se je zaljubil v Regino Mario Sivori, s katero se je poročil 12. decembra 1935 v salezijanski baziliki Marije Pomočnice in svetega Karla v buenosaireški soseski Almagro. V zakonu se je rodilo pet otrok, od katerih je bil Jorge Mario najstarejši.
Krščen pri salezijanskem duhovniku v salezijanski župniji
Leto dni po poroki, 17. decembra 1936, se je rodil Jorge Mario Bergoglio. Sam Enrico Pozzoli ga je krstil 25. decembra 1936 v krstilnici bazilike Marije Pomočnice in svetega Karla v Almagru. Kdor danes obišče ta kraj, lahko vidi znamenje, ki označuje, da se je prav tam, v tem izrazito salezijanskem prostoru, začela krščanska pot človeka, ki bo zapisan v zgodovino kot prvi latinskoameriški papež.
Salezijanec v šestem letniku šole
Salezijanec Pozzoli (ki ga je bodoči papež Frančišek v pismu iz leta 1990 opredelil kot »duhovnega očeta družine«) je poskrbel, da sta Jorge Mario in njegov brat, Óscar Adrián, vstopila v salezijansko šolo Ramos Mejía blizu Buenos Airesa. Tam je obiskoval šesti letnik osnovne šole (natančneje 6.b razred). Njegovo sedenje v salezijanskih učilnicah, čeprav samo eno leto, je bilo odločilno: v luči poslanstva don Boskovih sinov se je rodil njegov duhovniški poklic. Kot se je spominjal sam papež Frančišek: »Poklicanost sem prvič začutil v Ramos Mejíi, v šestem razredu šole, in o tem sem govoril s slavnim ‘ribičem’ poklicev, salezijancem Martínezom. Potem sem vstopil v srednjo šolo in adijo [moral sem se preseliti na drugo šolo]«.
Zorenje njegovega duhovniškega poklica pod salezijansko toplino
Pozzoli je leta 1955 ponovno govoril s starši Jorgeja Maria in jih prepričal, naj sprejmejo duhovniški poklic svojega prvorojenca. V predprostoru salezijanske bazilike Almagro je Bergoglio leta 1957 po pljučnici in operaciji na pljučih dozorel pri odločitvi za Družbo Jezusovo. Medtem ko se je pripravljal na vstop k jezuitom in da bi se izognil temu, da bi preveč časa preživel zunaj redovne hiše, je Pozzoli za Bergoglia dobil dovoljenje salezijanskega inšpektorja, da preživi počitnice s salezijanskimi kleriki v hiši v Tandilu, nato pa se od tam preseli v jezuitski noviciat, kot pripoveduje Alejandro León v svoji knjigi.
Salezijanska pobožnost v korist jezuitskih bratov: Artemij Zatti
Leta 1976, ko je bil provincialni predstojnik jezuitov v Argentini (1973-1979), je z zaskrbljenostjo opazil upad argentinskih poklicev za brate Družbe Jezusove. Čutil je, da so v neposrednem izumrtju. Spoznal je lik Artemija Zattija, salezijanskega brata in Italijana, ki se je tako kot njegov oče priselil v Argentino. Na njegovo priprošnjo je prosil za rešitev težave. Kot je Bergoglio sam pripovedoval v pismu iz leta 1986, je prvi mladi brat vstopil julija 1977, v naslednjih letih pa so sledili novi poklici, tako da je v letu pisma lahko zapisal, da je »odkar smo se začeli priporočati g. Zattiju, je vstopilo in vztrajalo 18 mladih bratov«, poleg še petih, ki so odšli, skupaj 23. Leta 2002 je bil Artemij Zatti razglašen za blaženega, leta 2022 pa ga je sam Bergoglio, zdaj papež Frančišek, razglasil za svetnika.
Navijač ekipe nogometnega kluba, ki ga je ustanovil salezijanski duhovnik
Papež Frančišek je vse življenje navijal za nogometno moštvo San Lorenzo de Almagro, ki ga je leta 1908 v isti soseski, kjer je živela Bergogliova družina, ustanovil salezijanski duhovnik Lorenzo Massa. Kot papež je sprejel igralce in uradne osebe San Lorenza ob zmagi na prvenstvu Copa Libertadores leta 2014. Septembra 2024 jih je ponovno sprejel v Vatikanu in pozdravil novico, da bo prihodnji stadion ekipe nosil njegovo ime.
Papež, ki je blizu don Boskovemu liku in delu
Papež Frančišek je v času svojega papeževanja večkrat izrazil svoje občudovanje nad don Boskovim likom, pa tudi bližino salezijancem. Spomnimo se samo njegovega obiska bazilike Marije Pomočnice v Torinu 21. junija 2015, ob dvestoletnici don Boskovega rojstva. Ob Svetovnem dnevu mladih 2019 se je z veseljem spomnil don Boska kot zgleda, ki je znal jasno videti potrebe mladih v njihovi stvarnosti. Med mnogimi drugimi znamenji in potezami je tudi imenovanje vrhovnega predstojnika Ángela Fernándeza Artimeja za kardinala leta 2023, ki se bo v naslednjih dneh udeležil zgodovinskega konklava, na katerem bodo izvolili Frančiškovega naslednika.
David Franco Córdova, ANS