V korak z mladimi.

Tvoje srce opogumi naj se, upaj v Boga!

Drugi termin Postnih duhovnih vaj za mlade na Pohorju

Jubilejno leto 2025 nas vabi, da se podamo na pot Upanja. Prek 70 mladih, sester FMA in salezijancev je to povabilo vzelo zelo zares in se v zadnjem vikendu marca odpravilo na Pohorje na Postne duhovne vaje za mlade. Razmišljali smo o pomenu upanja za kristjana, kako prepoznamo znamenja tega Upanja, kako ga budimo v sebi in drugih ter ga širimo v svet. Zares, postali smo Popotniki Upanja.

Na vikendu je bilo veliko priložnosti za pogovore, nagovore in razmišljanja. Kot je ustaljena navada na salezijanskih programih, pa ni manjkalo petja, dobre volje in smeha. Turobno vreme nam ni uničilo vzdušja. Še vedno smo imeli priložnost za ples, družabne igre, najbolj pogumni pa za sprehod v dežju. V soboto sta nas s svojo neverjetno zgodbo nagovorila zakonca Lipovšek. Pretresljiva in navdihujoča zgodba o čudežni ozdravitvi sina Metoda je zares trden dokaz o Božji dobroti in vsemogočnosti! Najbolj nas je nagovorilo zaupanje, da karkoli že se bo zgodilo, se bo zgodilo po Božji volji, in da bo tako za vse udeležene najbolje. Samo občudovali smo lahko to pričevanje trdnosti, vztrajnost in zaupanje ob preizkušnji!

Katoliški nauk pravi, da je Upanje zavedanje, da bo na koncu vse imelo smisel. Mar ni to čudovita popotnica, ki jo lahko odnesemo s seboj v dolino in v življenje? Naj nas ne bo strah biti »luč sveta« in goreti za to Upanje! Svet danes potrebuje take svetilke. Ob nedeljskem dopoldanskem zaključku s sveto mašo nas je ujelo sonce, kot bi od Boga prejeli diskretno simbolično sporočilo, da je vedno upanje za ta svet; mi pa smo krasno ustvarjeni in postavljeni nanj, da ga širimo do skrajnih mej sveta.

K dobremu vzdušju je sigurno pripomoglo tudi odlično delo (razširjene) kuharske ekipe: v njej so bili tokrat kuharja g. Zvonko in ga. Ruža ter pomočnica v kuhinji Kristina, ki se jim za to ponižno in diskretno služenje mladim lepo zahvaljujemo.

Zase lahko rečem, da sem od vikenda prejel veliko dobrega. Opogumlja me predvsem zavedanje, da smo vsi ljudje na isti poti, da si lahko med sabo pomagamo, in da se, ob zavedanju našega skupnega končnega cilja, nimamo česa bati. Naj zaključne besede položim na usta psalmista, ki so uglasbene tudi v himni letošnjih Postnih duhovnih vaj: “Upaj v Gospoda, bodi močan, tvoje srce opogumi naj se, upaj v Boga”.

Andrej Hočevar

 

    

Program je sofinanciran s strani Urada RS za mladino.

Morda vas zanima tudi