Mladostne stiske, iskanja in neuspehi so skupna točka številnih mladih, ki na poti odraščanja opustijo šolanje. Za le-te v Don Boskovem centru Celju že 20 let deluje Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM-O), zadnja leta v okviru Zavoda Za vas živim, kjer strokovnjaki ranljivim mladim pomagajo razvijati njihove potenciale za uspešno vključitev v izobraževanje in zaposlitev.
Ob 20. obletnici so pripravili kar nekaj prireditev. 13. februarja so se nekdanji udeleženci in mentorji srečali na družabnem srečanju in obujali spomine na čase skupnega preživljanja projektnega učenja.
20. februarja so se sedanji udeleženci in voditelji predstavili v Citycentru Celje z umetniško instalacijo, s katero so upodobili stiske današnjih mladih. Mimoidočim in obiskovalcem so predstavili program projektnega učenja za mlajše odrasle in program dela z mladostniki.
5. marca pa je potekala odmevna okrogla miza z naslovom Vidite mojo senco (Mladostniki v primežu sodobne družbe). Z njo so želeli osvetliti trenutne stiske mladih in spodbuditi javnost, da jim prisluhne. V program PUM-O se lahko vključijo mladi med 15. in 26. letom, ki so opustili šolanje, so brezposelni oziroma prijavljeni kot iskalci zaposlitve. Napotuje jih Zavod za zaposlovanje.
Na območni enoti v Celju je trenutno prijavljenih 998 mladih, starih do 30 let. Letos se jih je zaposlilo 164. Med razlogi za ta razkorak je na okrogli mizi direktorica območne enote Zavoda za zaposlovanje mag. Alenka Rumbak poudarila: »Mladi se za izobraževanje in poklice odločajo po svojih željah, ne pa glede na aktualno potrebo na trgu dela.«
Nekatere mlade ob iskanju službe obremenjuje še veliko drugih stisk. Največkrat so povezane s slabimi razmerami v družini ali odvisnostmi … O njih v javnosti ne govorijo, včasih težko zaupajo celo bližnjim. V programu PUM-O pa ne ostanejo sami, ampak se znova vključijo v skupino vrstnikov, s katerimi se lahko poistovetijo in z njimi krepijo svoje sposobnosti, odkrivajo talente. Skupaj z mentorji kuhajo, šivajo, slikajo, berejo …
Nekateri med njimi potrebujejo tudi dodatno strokovno pomoč, je povedala Minka Jazbinšek z Inštituta Vir, kjer obravnavajo zasvojene in njihove svojce: »Pri nas se mesečno ukvarjamo s približno 130 uporabniki. Krepimo njihovo samopodobo, samozavest in komunikacijo. In najbolj uspešni smo, kadar sodelujejo oboji – starši in otroci.«
Sogovorniki so se strinjali z Nušo Konec Juričič z območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da imajo v Celju za pomoč mladostnikom stkano dobro sodelovalno mrežo podpornih institucij. A najučinkovitejša je preventiva, ki se začenja v zgodnjem otroštvu v domačem okolju, je poudarila ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko.
»Samo poglobljen odnos z mladimi šteje. Biti moraš iskren z njimi, jim dajati vzor in jih naučiti, da enako pričakuješ tudi od njih,« je zbranim svetoval Staš Žnidar z Inštituta SENSUS.
Vir: www.zavodzavaszivim.si