V soboto, 20. aprila 2024, je v papeški baziliki svete Marije Velike v Rimu potekala slovesnost škofovska posvečenja dveh don Boskovih sinov, kardinala Ángela Fernándeza Artimea, vrhovnega predstojnika salezijanske družbe ter msgr. Giordana Piccinottija, predsednika Uprave premoženja apostolskega sedeža.
Škofovsko posvečenje je podelil kardinal Emil Paul Tscherrig, zaslužni apostolski nuncij v Italiji in Republiki San Marino, skupaj s soposvečevalcema kardinalom Cristóbalom Lópezom, SDB, nadškofom Rabata v Maroku, in msgr. Lukom Van Looyjem, SDB, zaslužnim škofom Genta v Belgiji.
Pri evharističnem slavju so sodelovali številni predstojniki Cerkve in pomembne osebnosti, družine novoposvečenih salezijancev, prijatelji, dobrotniki in člani salezijanske družine ter posebni gostje, predstavniki vlad in oboroženih sil.
Kardinal Emil Paul Tscherrig, glavni posvečevalec, je v svoji preprosti a prodorni homiliji z bodočima škofoma delil nekaj misli in dejal: »Tukaj smo zbrani, da obhajamo enega največjih čudežev Cerkve: apostolsko nasledstvo. To nasledstvo se prenaša s polaganjem rok in klicanjem Svetega Duha. Milost škofovske službe je vedno prehajala od enega škofa do drugega in to neprekinjeno nasledstvo traja še danes.«
Kardinal Tscherrig je med drugim citiral papeža Frančiška: »Postati škof pomeni misijonarsko izbiro, ki je sposobna spremeniti vse«. Poudaril je, da se morajo tisti, ki sprejmejo vlogo pastirjev v Kristusovi čredi, naučiti videti ljudi z njegovimi očmi, razmišljati kot On in ljubiti kot On. »Življenje raste, če se podarja, v izolaciji in udobju pa slabi. Tisti, ki najbolj uživajo v življenju, so tisti, ki zapustijo varnost obale in postanejo navdušeni nad poslanstvom komuniciranja življenja z drugimi.« Sklenil je z besedami, da dediščina škofa ni čast ali moč, ampak samo Bog. Dobri pastir daruje svoje življenje za čredo po zgledu Jezusa Kristusa. Novoposvečena škofa sta tako poklicana, da ga v celoti posnemata.
Po homiliji se je začel obred posvetitve: spraševanje kandidatov; klicanje Svetega Duha in slovesne priprošnje vseh svetnikov v litanijah. Ko so posvečevalci opravljali apostolsko tradicijo polaganja rok, je med veličastno okrašenimi stenami bazilike Marije Velike zavladala sveta tišina. Po maziljenju in prejemu mitre, prstana in palice sta bila oba novoposvečena škofa simbolično ustoličena in sprejeta z bučnim aplavzom. Verniki, redovniki, duhovniki so prekipevali od velikega veselja in slovesno prepevali Te Deum. Nova škofa sta v nadaljevanju vsem navzočim podelila apostolski blagoslov.
Po obhajilu se je kardinal Ángel Fernández Artime v imenu obeh novoposvečenih škofov prisrčno zahvalil z navdušenjem salezijanskega duha. Potrdil je močno občestvo salezijancev s Cerkvijo in svetim očetom, ki se je rodilo v don Bosku, ter z veliko ponižnostjo in prepričanjem izjavil, da bosta kot škofa še naprej služila Cerkvi, zlasti ubogim.
Slovesni zaključni blagoslov voditelja bogoslužja je sklenil celotno slavje ob ob petju tradicionalne don Boskove pesmi Gori v raj.
Obreda posvečenja in sveta evharistija sta pričala o vesoljnosti katoliške Cerkve. Poleg vrhovnih svetovalcev, mnogih inšpektorjev in predstojnikov salezijanske družine z vsega sveta, je bilo pri slovesni maši navzočih več kardinalov.