Z razlogom se oziramo na letošnje šmarnice: zdijo se kot neverjetna zgodba Božje sestavljanke, ki jo izrisujejo številni kraji, osebe, vojne, politični sistemi, predvsem pa stalna revščina in uboštvo. V življenju salezijanskega misijonarja Andreja Majcna se kakor po čudežu pokrivajo in ujemajo številni dogodki in datumi, tako kot na primer njegov rojstni in smrtni dan.
Njegovo zgodbo je v obliki vsakodnevnih zgodb otrokom in mladim približala publicistka Barbara Kastelic, ki jih bomo lahko prebirali ali slišali v letošnjem šmarničnem branju, ki ga priporoča tudi Slovenski katehetski urad.
Salezijanski predstojnik Marko Košnik je v uvodu med drugim zapisal: »Predlog o šmarnicah o salezijanskem misijonarju Andreju Majcnu je padel na plodna tla avtorice letošnjih šmarnic. 120 let je od Majcnovega rojstva (1904), 25 let od njegove smrti (1999), 100 let od njegovega prihoda na Rakovnik (1924). Življenje Andreja Majcna je predstavljeno v živih slikah vsakdanjega okolja. Ni idealizirano, ampak zelo navadno, kakor ga živimo tudi mi. Pred nami se odvijajo stvari, ki se zdijo na trenutke celo nepomembne. Mogoče bi pričakovali več znamenj nadnaravnega. Toda tudi najmanjša stvar lahko postane pomembna za Majcnovo nadaljnjo pot. Vsakdanja svetost, zakaj pa ne? Mar ni svetništvo ravno v tem, da se iz vsakdanje navadnosti počasi razkriva tančica Božjega delovanja? Majcnova zgodba je predstavljena kakor zelo napeta partija šaha. Bolj kot v premikanju figur po igralni plošči uživamo v nepredvidljivih in daljnovidnih potezah igralcev. Božja previdnost z vsako novo potezo razkriva sveto strategijo in smisel storjenih premikov, od prve pa vse do zadnje poteze.«
Avtorica Barbara Kastelec dodaja, da se je z likom salezijanskega misijonarja Božjega služabnika Andreja Majcna srečala v domači župniji Ljubljana Rakovnik, kjer je deloval zadnja leta življenja. »Njegova življenjska pot je podobna zgodbam filmskih superjunakov,« je zapisala v eni od kolumen v tedniku Družina.
»Le strmimo lahko ob konkretnih delih ljubezni, polnih Božje previdnosti, ki jih je namenil najbolj zapostavljenim otrokom na Kitajskem in v Vietnamu. Ob branju njegovih dnevnikov pa me je osupnilo, kako se je tudi v visoki starosti vadil v potrpežljivosti, si izbiral manj udobja in stik z ljudmi z manj prijetnimi značaji. Zdi se, da tudi rakovniška župnija in salezijanska skupnost še živita vesel odsev tega, da je tam živela svetniška osebnost«, še dodaja Barbara Kastelec.
Letošnje šmarnice nam stvarno približajo podobo misijonarja in Božjega služabnika Andreja Majcna ne le za občudovanje, ampak predvsem za spodbudo v naši praksi vere in v priporočanju po konkretnih namenih. Milosti se dogajajo, če imamo vero. In o tem priča že samo dejstvo nastanka teh šmarnic.
»V imenu salezijancev izražam veliko hvaležnost in iskreno zahvalo avtorici ter vsem, ki so omogočili, da čudovita zgodba o Majcnu, svetniku današnjega časa, osvoji srca številnih otrok, mladih, družin in vseh, ki nosimo v sebi upanje, veselje in željo po svetosti,« zaključuje uvodno besedo v letošnjih šmarnicah inšpektor Marko Košnik.
Šmarnice je izdala salezijanska založba Salve.
