Ob 23 novih misijonarjih v 152. salezijanski misijonski odpravi tudi v Sloveniji doživljamo veselje in se Gospodu zahvaljujemo za ta veliki dar. Vemo, da odločitev ad gentes nikakor ni lahka in je sploh zadnji dve leti polna ovir, ko je treba čakati mesece, da misijonarji lahko odpotujejo. Ne čudimo se, da so misijonarji močni in krepki, ob enem pa tudi ponižni, saj v mnogih zbujajo velika pričakovanja. In če kljub odkritemu razločevanju in pošteni pripravi ne doseže pričakovanj? Če ne zmore? Kaj potem?
»Burn-out« pomeni izgorelost in se nanaša na energije neke osebe. Izgorel je tisti, ki ne zmore več, ki je iztrošil svoje moči in si ne more opomoči. Tudi pastoralni delavci doživljajo ta pojav: čustveno iztrošenje, razosebljenje in pomanjkanje osebnega zadovoljstva. Govorimo o normalnih ljudeh, ki so se velikodušno posvetili služenju in pri tem izgoreli. Prisluhniti moramo njihovim težavam in jim z realizmom pomagati »prebrati« njihov notranji in zunanji položaj, kar jim bo pomagalo, da bodo ohranili »prižgan« plamen posvetitve in predanosti. Seveda moramo ta plamen ohranjati z molitvijo in drugimi duhovnimi sredstvi. Priznati pa moramo, da včasih konkretne okoliščine, v katerih opravljajo poslanstvo, vsaj nekaterim »požgejo« vire evangeliziranja.
Miguel Ángel García SDB, vrhovni svetovalec za mladinsko pastoralo
Molitveni namen papeža Frančiška za mesec november je za vse, ki trpijo za depresijo in so izgoreli. Pozorni moramo biti na te ljudi, ki se nahajajo ob nas ali so celo med nami. Ne la da spoštujemo njihovo krhkost, temveč da jim dovolimo, da nas zmotijo. Apostol in misijonar Pavel iz Tarza piše, da »sem močan tedaj, ko sem slaboten« (2 Kor 12,10). Če pogledamo Jezusa v evangelijih, ne odkrijemo le njegove velike moči, s katero je spodbujal dobroto v ljudeh, temveč nam je na koncu njegova slabost in nemoč na križu prinesla odrešenje.
Smo dejavna in močna Družba, počnemo veliko dobrih stvari in vodimo veliko ustanov. Tudi zahvaljujoč našim misijonarjem. Brez njihovega poguma, odločenosti in volje ne bi bili to, kar smo, ne bi bili zvesti don Boskovi sinovi. A ne smemo se prestrašiti priznati in sprejeti naše omejitve in Bogu pokazati naše prazne roke. Seveda, zahvaljujoč veri in zaupanju v Svetega Duha moremo storiti mnogo več kot mislimo, da lahko. A s sodobnim teologom Tomasom Halikom in arhitekti nebotičnikov moramo istočasno priznati, da »kar se ne trese, ni trdno.«
Pavel Ženíšek SDB, dikasterij za misijone
Povzeto po Cagliero11, november 2021