Komunikacija vključuje več sestavin, ki jih moramo resno upoštevati. Najprej pošiljatelj, ki sporočilo zakodira z izbiro medija, prek katerega se sporočilo prenaša od pošiljatelja do prejemnika. Prejemnik po drugi strani analizira sporočilo v njegovem okolju in si ga razlaga v skladu s pošiljateljevim namenom ali na kakšen drug način. Nazadnje povratna informacija pokaže, kako dobro je bilo sporočilo sprejeto. Vsak poskus komuniciranja o Kristusu danes se začne z razumevanjem miselnosti današnje mlajše generacije. Ta članek obravnava prav to vprašanje.
Generacija je skupina, ki jo lahko prepoznamo po letu rojstva in pomembnih dogodkih, ki so oblikovali njihovo osebnost, vrednote, pričakovanja, vedenjske lastnosti in motivacijske sposobnosti. Sociologi generacijo, rojeno med letoma 1943 in 1960, imenujejo »Baby Boomers«. V generacijo X spadajo tisti, ki so se rodili med letoma 1961 in 1979. Milenijci (imenovani tudi generacija Y) so tisti, ki so se rodili med letoma 1980 in 2000. Generacija Z vključuje tiste, ki so se rodili po letu 2000.
Pošiljatelji so salezijanski vzgojno-pastoralni delavci in mladinski voditelji. Prejemniki so mladi in mladi odrasli današnjega časa, med katere spadajo predvsem milenijci in generacija Z. Zato se ta predstavitev osredotoča na poskus razumevanja njihove miselnosti, da bi našli načine, kako jim posredovati sporočilo Jezusa Kristusa. Ne smemo si zatiskati oči pred resničnostjo »digitalnega razkoraka«, ki odraža veliko in vse večjo družbeno neenakost med tistimi, ki imajo lahek dostop do interneta, in tistimi, ki ga nimajo, zlasti med številnimi mladimi. Socialno-ekonomski dejavniki digitalnega razkoraka so torej pomembne različice, ki jih je treba upoštevati, vendar so tukaj predstavljene značilnosti, ki so na splošno prisotne v vseh okoliščinah. Pomemben odziv na ta članek prinaša primerjava predstavljenega s specifičnim kontekstom bralca.
Milenijci
Današnji milenijci so stari od 20 do 41 let. Naučili so se uporabljati tehnologijo in so od nje postali odvisni prej kot prejšnje generacije. Najmlajši milenijci si ne morejo več predstavljati življenja brez pametnih telefonov in interneta. Pripadajo generaciji, ki je izjemno povezana prek družbenih medijev. Živijo v dobi, ko lahko ena sama objava doseže nešteto ljudi ter premaga jezikovne, kulturne in geografske ovire. To je v njih prebudilo željo po prejemanju vseh želenih informacij ter takojšnjih odgovorih in povratnih informacijah.
Milenijci želijo sodelovati tako, da imajo možnost deliti svoje misli, saj radi delijo ideje in izberejo najboljše. Želijo biti del pogovora tako, da poslušajo in povedo svoje mnenje. Ko so njihova mnenja slišana, se počutijo cenjene in so se pripravljeni zavezati nečemu, čemur čutijo, da pripadajo. Milenijci želijo, da je njihova vera celostno vključena v njihovo življenje, vključno s tehnologijo.
Milenijci so generacija aplikacij. Aplikacije so jim postale orodje za komunikacijo, obdelavo informacij, nakup blaga ali celo branje Svetega pisma in molitev. So tehnološko spretni in aplikacije uporabljajo tudi do dve uri na dan. Želijo biti odkriti. So optimistični in želijo sodelovati z drugimi, pri čemer imajo rajši »besedno« komunikacijo. Osredotočeni so na »zdaj«, vendar so nagnjeni bolj k idealističnim pogledom.
Generacija Z
Generacija Z vključuje vse, ki so danes stari 21 let ali manj. Internet jim je položen v zibelko. So digitalni domorodci, saj so že od zgodnjega otroštva izpostavljeni internetu, družbenim omrežjem in mobilnim telefonom. Internet uporabljajo za druženje, ne da bi razlikovali med prijatelji, ki jih spoznajo na spletu, in tistimi v resničnem svetu. Zanje je virtualni svet prav tako resničen kot svet, v katerem so prisotni. Vedno so povezani; za njih »offline« ne obstaja več. Aktivno prispevajo k spletnim vsebinam in so njihovi veliki potrošniki. Za komuniciranje z drugimi imajo raje omrežja, še posebej slike. Raje sodelujejo in ostajajo povezani prek tehnologije, ki jim je na voljo.
So ustvarjalni, realistični in usmerjeni v prihodnost. Imajo širok vpogled v pomembna vprašanja in dogodke ter veliko željo po iskanju resnice. Vendar želijo sami izbrati in odkriti resnico. Iskanje resnice je namreč bistvo njihovega značilnega vedenja in potrošniških vzorcev.
Pripadniki generacije Z uporabljajo družbena omrežja, kot so Facebook, WhatsApp, Twitter, Instagram, TikTok, Tumblr, da bi izvedeli več o družbenih vprašanjih, zdravju in prehrani, duhovnosti itd. So pa tudi veliki uporabniki anonimnih družabnih platform, kot so Snapchat, Secret, Whisper, kjer vsaka kompromitirajoča fotografija skoraj takoj izgine. Ker imajo na dosegu roke ogromno informacij, so bolj pragmatični in manj idealistični kot milenijci. Njihova stalna odvisnost od interneta bi lahko povzročila, da bodo v virtualnem svetu razkrili preveč osebnih podatkov in postali zasvojeni z internetom. Njihov značaj se oblikuje na podlagi tega, kar objavljajo o sebi na spletu in kaj drugi objavljajo in komentirajo o njih. Med njimi velika večina na vseh celinah pravi, da so verni, vendar ni nujno, da izpovedujejo vero: verjamejo, ne da bi pripadali, drugi pa pripadajo, ne da bi verovali. Tisti, ki trdijo, da ne pripadajo nobeni določeni religiji, običajno izhajajo iz družin brez verske pripadnosti ali pa so mlačni kristjani. So veliko manj verni kot milenijci.
Družbeni mediji
Drži, da lahko družbeni mediji ovirajo pristne medosebne odnose. Prav tako jih lahko uporabljamo kot platformo za širjenje in dostop do gradiv, ki lahko povzročijo moralno, družbeno in duhovno škodo. Resnica je, da lahko vsak medij uporabimo za zlo. Res je, da so bili družbeni mediji na primer uporabljeni za globalizacijo populizma in sprožitev revolucij, kot sta arabska pomlad in protesti rumenih jopičev v Franciji.
Družbeni mediji pa so ljudem omogočili tudi, da ostanejo povezani med seboj po vsem svetu. Vsakemu od nas dajejo priložnost, da drug drugega obveščamo o tem, kaj se dogaja v našem življenju, delimo močne ideje in vabimo ljudi, da spoznajo Jezusa Kristusa. Družbeni mediji so postali naše virtualno dvorišče. Zato je pomembno, da tega medija več ne demoniziramo, temveč mlade učimo, kako ga pravilno uporabljati in razvijati njegov potencial za evangelizacijo.
Prenašanje sporočila o Kristusu
Verodostojno pričevanje je pomemben predpogoj za oznanjevanje Kristusa. V virtualnem svetu oznanjevanje pomeni vidnost (na viden način pokažemo svojo katoliško identiteto), resnico (poskrbimo, da posredujemo resnico in ne lažnih novic) in verodostojnost (podobe, ki jih predstavljamo, krepijo sporočilo, ki ga želimo posredovati). Vero je treba milenijcem in generaciji Z posredovati na nove in zanimive načine. To jim bo odprlo priložnosti, da bodo svojo vero delili z vrstniki. Upreti se moramo skušnjavi, da bi družbene medije bombardirali z verskimi sporočili in podobami. To dejansko odvrne veliko število mladih.
Pri prvem oznanilu ne gre za posredovanje krščanskih naukov. Pridevnika »prvi« ne smemo razumeti v strogo linearnem ali kronološkem smislu kot prvi trenutek oznanjevanja, saj bi to osiromašilo bogastvo oznanjevanja. Prej je »prvi« v smislu, v katerem so starogrški filozofi izraz arché razumeli kot načelo ali temeljni element, iz katerega vse izhaja, ali tisto, iz česar so vse stvari nastale. Je temelj nove evangelizacije in celotnega procesa evangelizacije.
Namen prvega oznanila je zagotoviti osupljivo in vznemirljivo izkušnjo, ki prebudi željo po resnici in zanimanje za Jezusovo osebo. To sčasoma pripelje do prve privrženosti Jezusu ali oživitve vere vanj. Prvo oznanilo je iskra, ki vodi do spreobrnjenja. Odločitev za Kristusa je povratna informacija sporočila. Temu sledi proces evangelizacije s katehumenatom in sistematično katehezo. Brez prvega oznanila, ki vodi k osebni odločitvi za Kristusa, bo vsako evangelizacijsko prizadevanje neplodno. Namesto tega je izziv za vsakega salezijanskega pastoralnega delavca, vsakega mladinskega voditelja in vsakega misijonskega delavca pomagati milenijcem in generaciji Z, da sami ustvarijo na veri temelječe vsebine na družbenih omrežjih, ki lahko v njihovih vrstnikih vzbudijo zanimanje za spoznavanje osebe Jezusa Kristusa. Ne gre za ustvarjanje vsebin za družbene medije. To je skušnjava, ki se ji moramo absolutno upreti. Naša naloga je, da milenijce in generacijo Z usposabljamo in usmerjamo, da bodo lahko sami zase in za svoje vrstnike na družbenih medijih ustvarjali vsebine, temelječe na veri, ki bodo v njih sprožile zanimanje za spoznavanje osebe Jezusa Kristusa. Dejansko so družbeni mediji danes privilegirana platforma za deljenje Kristusa z mladimi. Na vsakem od nas je, da ga uporabimo z misijonarsko ustvarjalnostjo!
Današnja virtualna mladinska okolja
Nova spoznanja z misijonske perspektive: raziskava, ki sta jo izvedla Juan Carlos Montenegro in don Alejandro Rodriguez SDB, inšpektorija San Francisco, ZDA.
Jezusovo naročilo »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence« (Mt 28,19) ima še danes velik pomen. Naša ljubezen do Kristusa nas izziva, da presežemo svoje omejitve in se približamo vsem, zlasti mladim v današnji družbi. Da bi to dosegli, moramo videti resničnost z njihovega vidika, razumeti, kako predelujejo informacije in kako te informacije vplivajo na njihovo vedenje. Glavna naloga salezijancev vzgojiteljev in oznanjevalcev pa je, da jih približamo Kristusu in da Kristusa prinesemo njim.
Generacijske razlike so lahko izziv, ki nam ne pomaga, da bi bili »polno prisotni« na tem novem dvorišču, kjer so mladi razvili svoj jezik, ustvarili svoja pravila, nove oblike izražanja in druge vrste pomembnih odnosov. To novo dvorišče je virtualni svet, kjer mladi danes živijo, sodelujejo, sanjajo, sodelujejo in trpijo. Don Boskova ljubezen in misijonski pečat nas spodbujata, da to novo stvarnost sprejmemo z upanjem, vero in pastoralno ljubeznijo.
Če ne poznamo nove resničnosti, s katero se mladi soočajo v virtualnem svetu, bosta naš predlog in spremljanje v vlogi vzgojiteljev in oznanjevalcev nepomembna in neuporabna. Referenčni okvir za salezijansko mladinsko pastoralo (2015) nas poziva, naj bomo prisotni na »novem dvorišču«. Bolj kot kdaj prej moramo prenoviti in prilagoditi naš salezijanski slog navzočnosti med mladimi.
Da bi razumeli, kaj se dogaja na tem novem virtualnem dvorišču, je bila na ravni Družbe izvedena spletna anketa, z željo, da bi razumeli naše mlade: kaj mislijo, kaj počnejo in kaj pričakujejo glede vsebin, možnosti in uporabe družbenih medijev. V spletni anketi v šestih jezikih je sodelovalo 1731 mladih, starih od 13 do 18 let, iz 37 držav in šestih celin, ki živijo v salezijanskih vzgojno-pastoralnih skupnostih. To je pomembno vedeti, saj bi lahko bili odgovori mladih, ki ne prihajajo iz salezijanskega okolja, drugačni.
Glavne ugotovitve:
- Znano je, da je povečana uporaba interneta med mladimi povezana z zmanjšano komunikacijo z družinskimi člani, zmanjšano udeležbo v družabnem življenju ter povečano depresijo in osamljenostjo. To so pomembna vprašanja, ki jih je treba upoštevati pri pastoralnem načrtovanju spremljanja mladih.
- 91 % naših mladih uporablja mobilne telefone za dostop do družbenih medijev. Naprave povezujejo z vedenjskimi težavami in celo možnimi zdravstvenimi težavami. 75 % jih je z internetom povezanih več kot 6 ur na teden, v nekaterih primerih več kot 20 ur. Dostop do interneta ima številne vplive, npr. na razvoj socialnih veščin, odnosov, znanja itd.
- Mladi, ki so sodelovali v raziskavi, menijo, da so največje grožnje pri uporabi družbenih medijev spletno ustrahovanje, pedofilija, lažne novice, nadlegovalci in hekerji. 26 % naših mladih pravi, da so bili že kdaj žrtve spletnega nadlegovanja.
- Zaradi pomanjkanja nadzora in/ali usposabljanja ter mentorstva so mladi izpostavljeni vsebinam za odrasle. Najnujnejša vzgojna prisotnost odraslih se začne pri otrocih, starih od 11 do 13 let, saj so po raziskavi takrat najbolj ranljivi za takšne vsebine na spletnih straneh.
- Kar zadeva našo prisotnost z verskimi vsebinami, je imelo 73 % mladih, ki so sodelovali v tej raziskavi, neko obliko stika z verskimi vsebinami. 48 % jih meni, da jim internet pomaga razvijati odnos z Bogom.
- Naši mladi obiskujejo spletne strani, povezane z videoposnetki in glasbo, igrami, učnimi gradivi itd. Kar 88 % anketirancev ima kot vrsto vsebine najraje videoposnetke.
- Mladi dajejo prednost aplikacijam WhatsApp (64 %), Instagram (61 %), YouTube (41 %), TikTok ali Facebook (37 %) in Messenger (33 %). Te informacije nam pomagajo izboljšati način komuniciranja z njimi, saj bi se lahko odrasli še tako trudili na platformah, kjer pa mladi niso prisotni. Morda sta najboljša komunikacijska kanala Facebook za starše in Instagram za naše mlade.
Ta raziskava je močan opomin, ki nas kot vzgojitelje in oznanjevalce med mladimi izziva, naj bomo med našimi mladimi na družbenih omrežjih prisotni na ustrezen in smiseln način.
Alfred Maravilla SDB
Vir: donbosco.press; prevod: bans