Na uskovniške tedne hodim že sedem let in za letošnjega lahko rečem, da je bil eden najbolj čudovitih, kar sem jih kdaj doživela.
Po nekaj letih udeležbe na Pohorju sem se zopet vrnila na uskovniško kočo. Že na poti iz parkirišča, čez gozd in preko pašnika, sem takoj vedela, da bo letošnji uskovniški teden resnično poseben in lep. Čeprav je bil napovedan dež in se je to tudi vsakodnevno uresničevalo, nas ni posebej zmotilo, saj smo bili skupaj na toplem v koči, igrali družabne igre in se pogovarjali. Po dolgi ponovni karanteni smo bili veseli, da se lahko družimo in vidimo iz oči v oči, v živo.
Za vsebinske poudarke tem poklicanosti, podob Boga in odpuščanja so nam s svojim bogatim znanjem in izkušnjami na pomoč priskočili s. Mojca Šimenc, p. Marjan Kokalj ter zakonca Aleš in Marinka Čerin. Med odmori smo se razgibali v tradicionalnem nogometu na pašniku in v odbojki na ‘novem igrišču’. Poleg dežja pa so nam vsakdan popestrile tudi miši, ki jih letos marsikje ne primanjkuje.
V lepo prenovljeni koči smo doživljali trenutke, prežete z Božjo navzočnostjo in navdušenjem, ki ga prinašamo nazaj v dolino.
Ada
