Praznovanje 100. obletnice salezijanske inšpektorije sv. Cirila in Metoda, ki bo potekalo 19. novembra 2022 na Rakovniku, bo zaznamovala stalna razstava na sedmih panojih o salezijanskem poslanstvu na slovenskih tleh.
Začetki salezijanskega dela na Slovenskem (1901–1922)
Potrebe po delu z mladimi, ki so bili izključeni iz rednih oblik izobraževanja v deželi Kranjski, so ob koncu 19. stoletja privedle do nastanka Društva za zgradbo zavetišča in vzgojevališča. Don Boskovo ime je v bilo slovenskem tisku prvič omenjeno leta 1857, ko je urednik Zgodnje danice in stolni kanonik Luka Jeran pisal o njegovi ustanovi v Turinu. Jeranovo informativno delo je zatem nadaljeval katehet Janez Smrekar, ki si je začel prizadevati za prihod salezijancev na Slovensko. Ustanovil je Zvezo salezijanskih sotrudnikov in začel načrtno delo za zbiranje sredstev, ki bi omogočila gradnjo primernega zavoda. Salezijansko izhodišče je bila beneška inšpektorija (1896), ki je v začetku obsegala zavode na ozemlju Avstro-Ogrske monarhije.
Razcvet samostojne inšpektorije med obema vojnama (1922–1941)
Razpad Avstro-Ogrske je prinesel nove priložnosti. Salezijanci niso več opravljali le poslanstva poboljševalnice ter vodenja ljudske šole, temveč so začeli s poklicnim izobraževanjem ter strokovnim šolstvom. Mladinskih domovi v urbanih naseljih (Rakovnik, Kodeljevo, Knežja v Zagrebu) imajo vsakodnevne dejavnosti. Mladinski domovi na Radni, Veržeju, Murski Soboti in Celju zbirajo otroke za oratorij ob nedeljah in praznikih. Oratorij na Razkrižju dejavnosti organizira občasno. Gojijo gledališče, glasbo, petje, športne dejavnosti, godbo, tamburaške skupine, imajo liturgične vaje. Na Kodeljevem je prvi kino. Športni klub Korotan na Rakovniku obsega več sekcij: šahovsko, lahko atletiko, namizni tenis in nogomet. Na Kodeljevem deluje klub Mladika, na Radni klub Sloga. Od leta 1922 na Rakovniku deluje tiskarna. Tu izhajajo: Salezijanski vestnik, Knjižice, molitveniki, različna periodika, druge publikacije. V mestu je odprta Mladinska založba.
Druga svetovna vojna in prva leta po njej (1941–1951)
Začetek druge svetovne vojne slovenske salezijance loči na italijansko, nemško in madžarsko okupacijsko področje. Zavod v Murski Soboti zasedejo madžarske oblasti. Na nemškem okupacijskem področju so vse skupnosti razpuščene, zavodi na Kapeli, Celju, Radni in Veržeju pa zaplenjeni. Salezijanci se selijo na Selo, Škrljevo pri Šentrupertu in graščino Lisičje pri Škofljici. Rakovnik je kraj mirovnih procesij, tu se tiska protikomunistična literatura. Zaradi nasilne smrti je že med vojno umrlo 9 salezijancev (2 duhovnika, 3 bratje, 4 bogoslovci). Kot žrtve povojnih pobojev konča še 20 mladih salezijancev, domovino jih zapusti več kot 90. Po koncu vojne je postala edina možnost delovanja slovenskih salezijancev delo na župnijah, ki so ostale brez dušnih pastirjev (ti so bili zaprti, umorjeni ali so odšli v tujino).
Inovativnost v župnijskih okvirih (1951–1971)
Salezijanska skupnost je bila v Sloveniji navzoča le 50 let, a je podjetnost v preteklih desetletjih prispevala k temu, da v povsem drugačnih povojnih razmerah ni bilo moč zatreti njenega ustvarjalnega duha. Delovanje cerkvenih ustanov je bilo izključeno iz javnega izobraževalnega sistema, zato se je delo z mladimi razvijalo pretežno v okviru župnij, življenje v bratski skupnosti je bilo onemogočeno. Izšel je priročnik s Smernicami za salezijansko delo po župnijah – namenjen ohranjanju salezijanske karizme. Delo z ministranti je edina oblika pastoralnega dela za pridobivanje novih duhovnih poklicev. Postopno je obnovljen salezijanski tisk: Zvon Marije Pomočnice, nato Salezijanski vestnik, Knjižice, Marijanski koledar, različne knjige … Salezijanci prevzamejo vodenje ljudskih misijonov in celodnevna češčenja, duhovne vaje za ministrante. Pripravljeno je vsakoletno srečanje ministrantov ob godu sv. Dominika Savia. 1966 je ustanovljena srednja verska šola v Želimljem. Po letu 1970 zaživijo študentske skupine na Rakovniku in Kodeljevem. Duhovne vaje za mladino so nova pastoralna oblika, ki v Želimlje privablja birmance.
Salezijanci, člani salezijanske družine, sodelavci salezijanskih ustanov, dobrotniki salezijanskega dela in don Boskovi prijatelji vabljeni na praznovanje 100-letnice ustanovitve salezijanske inšpektorije s sedežem v Ljubljani v soboto, 19. novembra 2022.
Spet se povezujemo in gradimo (1971–1991)
Izvirne oblike delovanja med mladimi, ki preraščajo okvir župnijskih meja, dobijo z rahljanjem samoupravnega socializma v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja nov zalet. Leta 1971 je ustanovljena samostojna hrvaška inšpektorija sv. Janeza Boska. Samostojna formacija duhovnih poklicev v Želimljem omogoča, da salezijanci odgovarjajo na potrebe časa. Posvečajo se verskem izobraževanju z izdajanjem primernega gradiva. Intenzivnejše povezovanje je mogoče opaziti na vsakem koraku.
Sproščeno delovanje po osamosvojitvi Slovenije (1991–1921)
Leto 1988 je bilo zaznamovano s praznovanjem 100. obletnice don Boskove smrti. To je bil čas pastoralne in politične pomladi, še posebej po padcu Berlinskega zidu, ki je pripeljal do zgodovinske točke tudi za slovenski narod: osamosvojitev in neodvisnost od Jugoslavije v letu 1991. Za inšpektorijo se odprejo nove vzgojne in pastoralne možnosti, ki so se nakazale z ustanovitvijo Gimnazije Želimlje in več drugih ustanov.
Razvijanje tisočerih talentov
Salezijanska skupnost skuša odgovarjati na izzive časa. Obdobje epidemije covid-19 je prispevalo k rabi novih tehnologij v pastoralne namene, pomembni koraki so bili narejeni na področju digitalizacije. Ohranjanje živega stika z občestvom, preživljanje časa z mladimi in omogočanje razvoja njihovih talentov, ostaja prednostna naloga tudi za prihodnje obdobje. Temu cilju sledijo tudi vsi načrti dopolnjevanja vzgojnega okolja, tako s programi kot z razvojem infrastrukture.