Don Boskove sanje: zanke pogube

Bil sem v svoji sobi, in ko sem šel ven, sem se kar nenadoma znašel v cerkvi sredi velikanske množice fantov. Cerkev je bila polna do zadnjega kotička. Bili so gojenci iz oratorija, Lanza, Mirabella in še od drugod, tako da jih veliko nisem poznal. Niso molili, pač pa se je zdelo, da se pripravljajo na spoved. Ogromna množica me je čakala pred spovednico pod prižnico. Ko sem videl to množico, sem se vprašal, kako bom vendar mogel spovedati vse te fante. Tedaj sem se zbal, da spim in da sanjam. Da bi se prepričal, da ne spim, sem zaploskal in sem slišal ploskanje. Da bi se še bolj prepričal, sem stegnil roko in se dotaknil zidu, ki je za mojo malo spovednico. Ko sem tako ugotovil, da sem buden, sem dejal: »Ker sem že tukaj, pa začnimo.« In sem začel spovedovati. Toda ko sem videl takšno množico fantov, sem vstal, da bi videl, ali so še drugi spovedniki, ki bi mi pomagali. Ko nisem videl nikogar, sem se napotil v zakristijo, da bi poklical kakega duhovnika. Kar sem zagledal tu in tam fante, ki so imeli okoli vratu vrv, ki jim je stiskala vrat.

»Kaj pomeni ta vrv?« sem vprašal. »Odstranite jo.« Nobeden ni odgovoril, samo vsi so me srepo gledali.

»No, kaj,« sem rekel enemu, »pojdi in odstrani to vrv.«

Fant, ki sem mu ukazal, je šel, potem pa mi je odgovoril:

»Ne morem je odstraniti. Za menoj je nekdo, ki me ovira. Pridite in poglejte.«

Pogledal sem bolj natančno in videl, kako sta se izza ramen fantov kazala dva rogova. Približal sem se, da bi bolje videl, in zagledal za rameni fanta, ki mi je stal najbliže, strašno pošast v podobi ogromnega mačka, z groznim gobcem in dolgimi rogovi, ki je vlekel za vrv. Toda maček je sklanjal gobec vse do nog, da ga ne bi videl. Vprašal sem tega fanta in druge po njihovem imenu, pa mi niso dali odgovora. Zatem sem vprašal tisto strašno pošast, ona pa se je še bolj skrila. Nato sem rekel enemu izmed fantov:

»Poslušaj, pojdi v zakristijo in reci don Merloneju, vodji zakristije, naj ti da škropilnik z blagoslovljeno vodo.«

Fant se je takoj vrnil z golidico. Medtem sem ugotovil, da je za vsakim fantom stal njegov služabnik, tako strašen kot prvi, in se je prav tako skušal skriti. Bal sem se, da še spim. Vzel sem kropilnik in vprašal enega izmed mačkov:

»Povej mi, kdo si?«

Pošast je odprla gobec, stegnila jezik in si brusila zobe, kot da bi me hotela napasti.

»Takoj mi povej, ti grda spaka, kaj delaš tukaj? Razbesni se, kakor hočeš, jaz se te ne bojim. Ali vidiš? S to vodo te bom pošteno polil.«

Pošast je buljila vame. Nato se je začela krotovičiti tako, da se je z zadnjimi nogami dotikala ramen. In spet se je hotela zaleteti vame. Pogledal sem bolj natančno in ugotovil, da ima v šapah več zank.

»Daj, zini. Povej mi, kaj delaš tukaj.«

Dvignil sem kropilnik. Obrnila se je in hotela zbežati.

»Nikamor ne hodi,« sem rekel, »stori, kar sem ti ukazal.« Zarenčala je in mi dejala: »Poglej« ter mi pokazala zanke.

»Povej, kaj so te zanke in čemu služijo,« sem jo vprašal.

»Ne veš? S temi zankami,« je odvrnil, »prisilim fante, da se slabo spovedujejo, jih peljem v pogubljenje in tako spravim v pekel devet desetin človeškega rodu.«

»In kako, na kak način?«

»Oh, tega ti pa ne bom povedal, ker boš potem povedal fantom.«

»Hočem vedeti, kaj pomenijo te tri zanke. Govori, sicer bom zlil nate to blagoslovljeno vodo.«

»Usmiljenje! Pošlji me v pekel, samo s to vodo me ne polivaj.«

»V imenu Jezusa Kristusa: govori!«

Pošast se je strašno skrotovičila in dejala: »S prvo zanko pripravim fante, da zamolčijo pri spovedi svoje grehe.«

»In z drugo?«

»Da se spovedujejo brez kesanja.«

»In s tretjo?«

»Tretje pa ne bom izdal.«

»Kako? Ne boš govoril? Takoj ti zlijem vso to blagoslovljeno vodo na glavo.«

»Ne, nikakor ne bom govoril.« In pošast je začela strašno tuliti. »Kaj hočeš? Sem že preveč povedal.« Spet je silno zarohnela.

»Hočem, da mi poveš, da bom vse povedal ravnateljem.« Ponovil sem grožnjo in spet dvignil roko. Tedaj so blisnili iz njenih oči plameni, zatem kaplje krvi in je rekla: »Tretja je spoved brez trdnega sklepa in brez volje, da bi izpolnili spovednikove nasvete.«

»Pošast ti grda!« sem zakričal, ga skušal vprašati še druge stvari in zahtevati od njega, da bi mi povedal, kako bi bilo mogoče odpraviti tako strahotno hudobijo in onemogočiti njeno delovanje. Toda vsi grozni mački, ki so se do tedaj skrivali, so se začeli gibati, tuliti in se zaganjali proti pošasti, ki je to povedala. Nastal je splošen direndaj in pretep.

Te sanje lahko doživite v stripovski obliki, ki so izšle pri salezijanski založbi Salve.

Ko sem videl tisti splošni nered in ugotovil, da ne bom mogel ničesar več spraviti iz tistih pošasti, sem dvignil kropilnik in poškropil mačka, ki je govoril. »Pojdi sedaj,« sem mu dejal in je že izginil. Nato sem začel na vse strani škropiti z blagoslovljeno vodo. Vse pošasti so se v velikem neredu razbežale vsaka na svojo stran. V tem sem se zbudil in se znašel v svoji postelji.

Oh dragi fantje, nikoli ne bi verjel, koliko vas ima zanko okoli vratu in mačka za svojim hrbtom. Kaj so te tri zanke? Prva zanka, s katero hudič drži fante pri spovedi, je zamolčanje grehov, ki bi se jih bilo treba spovedati. To je zanka, ki zapre usta, da se iz sramu ne spovemo vsega. Da na primer za greh, ki smo ga storili štirikrat, rečemo, da smo ga storili samo dva- ali trikrat. Ta se ne spove odkritosrčno, temveč zamolči. Druga zanka je pomanjkanje obžalovanja in tretja pomanjkanje trdnega sklepa. Če torej hočemo raztrgati te zanke in jih iztrgati iz hudičevih rok, se spovedujmo vseh grehov, obžalujmo jih, naredimo trden sklep in se ravnajmo po spovednikovih nasvetih.

Ta pošast mi je, še preden se je razbesnela, dejala: »Poglej, kakšno korist imajo fantje od spovedi? Posledica spovedi mora biti poboljšanje. In če hočeš vedeti: če jih ne držim več v zanki, potem glej, ali so se poboljšali.«

Hotel sem še zvedeti, zakaj je stala za hrbtom fantov, in rekla je: »Zato, da me ne vidijo in da jih laže potegnem dol v svoje kraljestvo.« Videl sem, da jih je veliko imelo za hrbtom tiste pošasti; veliko več, kot sem si mislil.

Dajte tem sanjam veljavo, kakršno hočete, dejstvo pa je, da sem hotel opazovati, ali je to, kar sem sanjal, tudi resnica. Pa sem ugotovil, da je res tako. Izrabimo zatorej to priložnost, ko nam je na voljo popolni odpustek, da bomo opravili dobro spoved in pobožno prejeli sveto obhajilo. Storimo, kar je v naši moči, da se bomo osvobodili teh hudičevih zank. Sveti oče papež podeljuje popolni odpustek vsem, ki se bodo prihodno nedeljo, 11. aprila, na dan njegove zlate maše, spovedali, prejeli sveto obhajilo in molili po namenu svete Cerkve. V soboto bo naš gospod vitez sprejet v avdienco pri svetem očetu in mu izročil album s podpisi vseh fantov iz oratorija in drugih zavodov. Vi pa premislite, ali ste v preteklosti izpolnjevali vse pogoje, ki so potrebni za dobro spoved. Jaz vas bom v nedeljo vse priporočil Bogu pri sveti maši.

Vir: Biografski spomini sv. Janeza Boska, IX, 418-420