»Marija pa je rekla: Glej, Gospodova služabnica sem, zgodi se mi po tvoji besedi. To je korak, ki nam velikokrat ni naraven, ni logičen, da spustiš vse stvari iz svojih rok. Mogoče imam v tem trenutku občutek ali pa strah, da če Bogu izročim vse svoje življenje, vse stvari, odnose, ki so mi pomembni, bom to vse izgubil in bom živel nesrečno. Kar je čisto normalno človeško razmišljanje. Vendar tega Bog ne želi. Želi, da se mu izročiš zato, da bi dobil še večjo svobodo, da bi živel res življenje, polno ljubezni in veselja. Želi, da mu izročiš vse, da bi lahko začel On delovati po tebi, da bi lahko začel spreminjati stvari. Bog ne zahteva, ampak vabi. Zato je ta odločitev popolnoma svobodna in te vabi, da skupaj gradita in odkrivata tvoje življenje.«
To je le nekaj misli prednovinca Danijela Kokalja, s katerimi se je pričel duhovni večer ob prazniku Marije Pomočnice na Rakovniku, ki ga je oblikoval skupaj s salezijancema Tomažem Stojcem in voditeljem Klemnom Balažičem ter skupino mladih glasbenikov z Rakovnika.
Molitveni večer mladih (in mladih po srcu) za duhovne poklice je potekal kot slavljenje v izmenjavi molitve in pesmi, ki so navzoče vabile k izročitvi Gospodu. »Zato ti zdaj odpiram svoje srce, da vstopiš vanj in začneš delovati v mojem življenju, ker želim postati tvoje orodje. V tem trenutku ti popolnoma vse izročam v tvoje roke. Zgodi se mi po tvoji besedi.«
Delegat za poklicno animacijo Klemen Balažič se je v nagovoru po vprašanju o naši življenjski drži in poti oprl na Marijino držo. »Marijino življenje je usmerjal Bog, gnalo jo je Njegovo hrepenenje. Sta dve vrsti ljudi. Tisti, ki pravijo Bogu: Zgodi se tvoja volja, in tisti, ki jim Bog pravi: Prav, pa naj bo po tvoje. Človek je ‘narejen’ tako, da nečemu ali nekomu sledi. Če ne sledi Bogu in njegovim hrepenenjem in načrtom, sledi pač nečemu/nekomu drugemu.
Marijin ‘da’ je spremenil usodo človeštva. Z Njo je človek zopet svobodno odprl vrata Gospodu in njegovi volji. Po Njej se je človek zopet odločil za služenje Gospodu in sodelovanje z Njim. Nocoj prosim Gospoda, da bi tudi nas Gospod naučil zaupati Božji volji in njegovim načrtom, da bi nas kakor Marijo naučil služiti v veselju. Marijo prosim za vse mlade, da se ne bi bali odgovoriti Gospodu, da se ne bi bali Božjih načrtov, da se ne bi bali življenja, služenja, izzivov, ki jih prinaša sodobni svet.«
Ker so molitveni večer za duhovne poklice oblikovali kot slavilni večer, je nanizal še nekaj drž in načinov, kako slaviti Boga: da v njem okušamo veselje, da ljubimo, da postajamo podobni Kristusu, da s svojimi darovi služimo drugim, da o Njem pripovedujemo drugim.
Navzoči so nato lahko v tihoti pred Marijo izročili napisane prošnje in zahvale. Večer se je nadaljeval s češčenjem Najsvetejšega v molitvi in pesmi litanij ter rožnega venca Božjega usmiljenja, zaključil pa se je z evharističnim blagoslovom.
