Zgodovinski dogodek, delo usmiljenja, izrazita gesta, dejanje ljubezni v don Boskovem slogu: z veliko konotacijami je bil zaznamovan obisk, ki ga je v sredo zjutraj, 1. februarja 2023, opravil Ángel Fernández Artime, vrhovni predstojnik salezijancev, v Zavodu za mladoletnike (IPM) »Ferrante Aporti« v Turinu. To je bila nekoč kaznilnica »Generala«, ki jo je tolikokrat obiskal don Bosko in ki ga je navdihnila za ustanovitev oratorijev kot zdravila proti mladoletniškemu prestopništvu.
»Kdaj se vrneš?« Eden od 34 mladoletnikov, ki so pridržani v »Ferrante Aporti«, ima sijoče oči, ko pozdravlja desetega don Boskovega naslednika, ki je želel praznovanje svetnika mladih zaključiti prav z obiskom mladoletniškega zapora. Ni primernejšega kraja za razumevanje don Boskove karizme, ki je govoril: »Dovolj mi je, da ste mladi, pa vas imam zelo rad.« Tega se je spominjal tudi Á. F. Artime, ko je pozdravljal fante in jih spraševal o njihovi zgodovini in poreklu: »Jaz sem Romun«, »Iz Egipta sem«, »Jaz sem iz Tangerja«.
»Obiskal sem vaše čudovite države, naše salezijanske skupnosti in mlade v njih. Poznam kakšno besedo iz vaših jezikov. Sem Španec, rojen v Galiciji, sin ribiča … Študiral sem teologijo in filozofijo, a o ribolovu vem veliko več, saj me je o tem učil moj oče.« Tako se je vrhovni predstojnik predstavil fantom, zbranim v športni dvorani, po nekaj bansih in skeču o don Bosku, ki so ga pripravili salezijanski novinci s Colle Don Bosco, ki vsak petek v spremstvu magistra Enrica Ponteja oživljajo »dvorišče za rešetkami«, oratorij Ferrante.
»Zato sem se pred 43 leti odločil postati salezijanec,« je nadaljeval vrhovni predstojnik. »Želel sem postati zdravnik, potem pa sem spoznal, da me don Bosko kliče k skrbi za duše najmlajših, saj ni dobrih in slabih fantov in deklet, ampak le mladi, ki imajo manj. Kot je dejal naš svetnik, je v vsakem mladem, tudi najbolj ubogem, točka, dostopna dobremu, in prva naloga vzgojitelja je poiskati to točko, to občutljivo struno srca, in jo razviti. Zato salezijanci ljubimo mlade. Vsi lahko naredimo napake, vendar če verjamete vase in zaupate svojim vzgojiteljem, boste od tu odšli boljši. Sanjam, da bi vas vse srečal v Valdoccu z mladimi, ki sem jih pozdravil včeraj, na praznik našega svetnika.«
Obisk Á. F. Artimeja je zgodovinski, saj še nikoli po don Bosku nobeden od njegovih naslednikov ni stopil v »Ferrante«. Srečanje z mladimi, zaprtimi najprej v senatnih zaporih v Turinu leta 1841, nato pa leta 1855 v »Generali« (tako se je takrat imenoval popravni dom za mladoletnike), je zanetilo iskro, ki je turinskega svetnika spodbudila k oblikovanju »preventivnih« rešitev za nerede, v katerih se je znašlo več tisoč mladostnikov v turinskih predmestjih. Med ponavljajočimi se obiski »Generale«, kamor ga je vabil njegov duhovni oče Jožef Cafasso, se je rodil »preventivni sistem«, steber vzgojnega sistema, zaradi katerega je don Bosko postal »svetnik oratorijev«.
Don Bosko je spoznal, da če bi obstajala trdna družina, gostoljubna skupnost in šola s pomenljivimi odraslimi, ne bi bilo zaporov. Prav iz teh popoldnevov, ki jih je preživljal z »razcapanimi in nevarnimi mladimi«, je svetnik izumil oratorij. Kot se je spominjal vrhovni predstojnik, je don Bosko celo prosil za dovoljenje, da bi fante peljal na izlet: »Direktor Generale se je strinjal, vendar pod enim pogojem: če se samo en mladenič ne bi vrnil, bi don Bosko končal v zaporu. Kljub temu so se vsi vrnili v svoje celice.« Besede so presenetile fante, ki so brez besed poslušali Á. F. Artimeja, »kar pri nas ni običajno«, so ob koncu srečanja komentirali vzgojitelji in pazniki.
Prisotnost don Boskove karizme v zavodu »Ferrante« ni nikoli izginila: spominska plošča v najstarejšem krilu zavoda spominja na njegove obiske v »Generali«, kaplani v zavodu pa so po tradiciji salezijanci. Med »zgodovinskimi« kaplani je priljubljeni salezijanec Dominik Ricca, ki se je po več kot 40 letih službovanja lani upokojil in ponovno odprl zavodsko kapelo, nekateri dobrotniki pa so mu podarili kipa Don Boska in Marije Pomočnice. Salezijanec Silvano Oni, ki je v sodelovanju z namestnico direktorja Gabriello Picco, inštruktorji, učitelji in vzgojitelji, organiziral obisk vrhovnega predstojnika, je prevzel njegovo štafeto.
»Te dni bomo papežu Frančišku poslali pismo,« napoveduje Silvano, »s fotografijami jaslic, ki smo jih s fanti postavili za božič. Med fanti je večina nekristjanov, zato so to jaslice, v katerih liki nimajo obrazov. Proti koči se po morju približuje čoln s številnimi mladimi migranti, kot nekateri naši mladi, ki so zapustili svojo domovino in so tu sami. Postali so žrtve brezpravja. Njihovo rešilno bilko za zdaj predstavljamo mi. Prošnja vrhovnemu predstojniku, naj se vrne mednje, pa je znamenje, da don Bosko še vedno nagovarja srca današnjih najbolj ranljivih mladih.«
Marina Lomunno, vir in foto © La Voce e il Tempo