»Revolucionirajte svet s svojo prijaznostjo, govorite s srcem«, so sanje, ki si jih je papež Frančišek zamislil za človeštvo v svoji poslanici za 57. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja, ki ga obhajamo 21. maja 2023. »Govoriti s srcem. Iz resnice v ljubezni« je najboljši protistrup, ki lahko ozdravi bolezni današnje družbe.
Papež Frančišek daje zelo konkreten akcijski načrt: »Komuniciranje s srcem, v resnici in v ljubezni«. S poslušanjem in govorjenjem od srca do srca lahko komunikacija postane pozitivna in zdrava. Rešitev se najde in izvira iz človeškega srca. Papež Frančišek navaja besede Benedikta XVI.: »Kristjanov program – program usmiljenega Samarijana, Jezusov program – je ‘srce, ki vidi’.« To srce vidi, kje je potrebna ljubezen, in ravna v skladu s tem. Zato je govorjenje s srcem vseživljenjski projekt vsakega kristjana.
Simbolika srca
Srce je splošno priznana sila in je danes najbolj priljubljen simbol na svetu. »Najlepših stvari na svetu ni mogoče videti ali se jih dotakniti, treba jih je občutiti s srcem,« je dejala znana ameriška pisateljica Helen Keller. Je morda najboljši in najgloblji izraz človeške ljubezni, vir, iz katerega izvira in v katerem prebiva vse dobro. Če vsi vemo, da je biološko srce najbolj vitalen in občutljiv organ človeškega telesa, je duhovno srce središče resnične človečnosti, vir vseh človeških občutkov in čustev ter intelektualnih in duhovnih sposobnosti. Zanimivo je, da papež Frančišek uporablja metaforo srca, da potrdi, da je to močno orodje za doseganje velike preobrazbe, ki jo potrebuje svet.
Razumevanje »srca« v Svetem pismu
Vse religije imajo posebno razumevanje pojma »srce«. Je kraj, kjer prebiva Bog, kjer lahko prejmemo Božjo milost ali kjer lahko izkusimo čisto duhovno energijo. Sveto pismo nam daje lepe trditve o srcu, skozi katere dojamemo, da je srce ključ do odnosa do Boga, do gledanja Boga in doživljanja Boga ter prav tako do ljubezni in odnosa do vsakega človeka. Srce je vir ali nadzorni center, ki določa človekove izbire in odločitve ter razkriva njegovo identiteto. Pravzaprav je »sprememba srca«, »očiščenje srca« bistvena zahteva za izkušnjo preobrazbe celotnega bitja in postane popoln teren za pretok vse pozitivne energije v življenje.
Zakaj ne govorimo s srcem?
Govoriti s srcem ni spontana gesta. Pogosto so naši umi in srca polni predsodkov, strahov, tesnobe in negotovosti, naša komunikacija pa postane zelo varovana. Po eni strani nam občutki ponosa, zavisti, ega in sebičnosti preprečujejo, da bi odprli svoje srce. Po drugi strani pa tudi grenka čustva jeze, krivde in maščevalnosti ne pomagajo prepoznati srca drug drugega. Želimo povedati več o sebi, resnice in dobrodelnosti pa pogosto primanjkuje ali pa ju najdemo v manjši meri. Ne komuniciramo zato, da bi se poslušali in razumeli.
Naša komunikacija ne vključuje prilagajanja, potrpežljivega poslušanja in razumevanja drugega z nepristranskim odnosom. Prav tako smo trmasti s svojimi idejami in mislimi, da kar naprej filtriramo ali spreminjamo tisto, kar drugi govori. Včasih v naši komunikaciji naši nameni in namen niso dobrohotni, temveč maščevalni, prepirljivi in malenkostni. Posledično drugega ne prepoznavamo kot svojega brata ali sestro in pogosto postanejo rasa, barva kože, jezik in družbeni status ključne ovire naše komunikacije.
Jezusova komunikacija od srca do srca
Jezus je bil izjemen komunikator, ki je govoril s srcem. Bil je »magnetna« osebnost in je lahko prodrl v srce vsakega človeka, se ga dotaknil, ozdravil in preobrazil tako, da je govoril iz svojega srca v njegovo srce. Primer par excellence je dogodek dveh učencev na poti v Emavs (Lk 24,13-35), ki nam ga v luči te teme ponuja v razmišljanje tudi papež Frančišek.
Vstali Jezus spremlja učenca v Emavs brez povabila. Je potrpežljiv in jima nemoteno prisluhne. Nato jima govori s srcem, spremlja pot njunega trpljenja s spoštovanjem, ponuja se in se ne vsiljuje. Njegovo pozorno poslušanje in govorjenje s srcem poskrbita, da se učenca počutita zares slišana in izpolnjena, da jima »srce gori« in se z veseljem vračata oznanjat vstalega Kristusa svojim bratom in sestram.
Kako lahko govorimo s srcem?
Govoriti s srcem ne pomeni pridobiti spretnosti ali se z osebo pogovarjati ob pravem času ali na pravem mestu ali celo narediti pravo stvar. Ni potrebe po posebnih pripravah ali predhodnem načrtu, saj izvira neposredno iz srca in se nadaljuje k srcu drugega. Je komunikacija na najgloblji ravni, ki se poveže s tistim, kar je sogovorniku pomembno. To preprosto pomeni biti pošten in resnično empatičen do osebe, s katero komunicirate. Srce je treba poslušati, saj je najvišji vir življenja, fizični in duhovni dom našega obstoja. Samo s poslušanjem in govorjenjem s čistim srcem lahko vidimo dlje od videza in se dotaknemo drug drugega.
Govoriti s srcem izhaja predvsem iz ljubezni, resnice in dobrodelnosti, ki prebivajo v srcu. To je temelj, ki utira pot vsakemu pristnemu pogovoru. Ne gre za komunikacijo, ki pričakuje priznanje, spoštovanje in odobravanje zase, ampak gre za prepoznavanje drugega. Ključ do »govoriti s srcem« je, da gre za drugega in ne zase. Težko in izziv bo govoriti s srcem, če ne boste imeli te pristne pozornosti in skrbi za drugega.
Prijaznost: močno orožje za komunikacijo
Revolucioniranje sveta s srčnostjo, nežnostjo in milino. V ušesih nam zvenijo besede očeta miline, sv. Frančiška Saleškega: »S kapljico medu ujameš več muh kot s sodom kisa.« Rek iz knjige Pregovorov (25,15) pravi, da »mil jezik stre kost«. Ta dva reka potrjujeta moč prijaznosti. Danes je bolj kot kdaj koli prej govor s srcem bistvenega pomena za spodbujanje kulture miru, ki omogoča dialog in spravo.
Papež Frančišek jasno pravi, da mora ta izbira izhajati iz resnične skrbi za druge. Komunikatorje poziva, naj s komunikacijo srca ustvarijo revolucijo in posredujejo »nežno silo ljubezni«. Danes, v dramatičnem kontekstu globalnih konfliktov, ki jih doživljamo, postaja utrditev nesovražnega komuniciranja nepogrešljiva in ta srčnost se lahko dotakne še tako zakrknjenih src. To ne pomeni kompromisa, ampak oznanjanje resnice z dobrodelnostjo in nežnostjo.
»Govoriti s srcem«: srce sinodalnega procesa
Glagoli »poslušati«, »deliti«, »čutiti« in »spoštovati« odražajo temeljna načela sinodalnosti. Papež Frančišek poudarja: »Iz poslušanja brez predsodkov, pozornega in razpoložljivega, se porodi govorjenje v Božjem slogu, ki ga hrani bližina, sočutje in nežnost. V Cerkvi nujno potrebujemo komunikacijo, ki razvname srca, ki je balzam za rane in bi osvetljevala pot bratov in sester. Sanjam o cerkveni komunikaciji, ki se bo znala pustiti voditi Svetemu Duhu, nežno in preroško hkrati, ki bo znala najti nove oblike in načine za čudovito oznanilo, ki ga je poklicana prinesti v tretje tisočletje.«
Postati revolucionarji, ki govorijo s srcem
Sledite svojemu srcu in zagotovo boste zmagali. Jezik srca lahko premaga vse ovire in uniči vse sovražnike. Arabski pregovor »Vrzi svoje srce predse in teci proti njemu« jasno izraža, da če vsakdo prevzame občutljivost, razpoložljivost in razumevanje za iskanje in ponujanje resnice v dobrodelnosti, postane to ključ do preobrazbe drugega človeka. »Govoriti s srcem« je strateška izbira, intervencija, katere cilj je mobilizirati in spremeniti druge.
Prepričanje sv. Johna Henryja Newmana je bilo: »Dovolj je ljubiti dobro, da bi govorili dobro«. Papež Frančišek ob njegovem citatu pojasnjuje, da prava komunikacija ni strategija, marketinška kampanja ali kakršna koli manipulacija. Prava komunikacija, kot se je tako dobro izrazil Newman, govori o tem, kdo smo, je »odsev duše«. Gre za to, kako se imamo radi. Ljubezen je bistvo prave komunikacije. Govoriti s srcem v bistvu pomeni čutiti drugega in čutiti z drugim. Morda, če je to odmev srca v vsakem moškem in ženski, bo revolucija prijaznosti zagotovo ozdravila svet, pozdravila človeštvo vseh njegovih tegob in preobrazila svet ter povrnila mir in harmonijo.
ANS; foto © Vatican Media