Komisija za duhovnost pri Korusu (Konferenca redovnih ustanov Slovenije) je 15. marca 2023 pripravila redovniški študijski dan, ki je potekal preko Zooma. Udeležilo se ga je preko 60 redovnic in redovnikov z vseh koncev Slovenije.
O še kako aktualni temi »Odprti za drugačnost« sta spregovorila pričevalca s. Metka Kos FMM in Peter Končan SDB.
Že dolgo vemo, da Evropa ni več katoliška in da občutimo krizo duhovnih poklicev vsi, ki si želimo živeti v krščanski veri. Zato je vabilo, da razširimo prostor svojega šotora, še kako pomembno. V to so vključeni tudi redovnice in redovniki. Razširitev šotora pa zahteva spremembe pri nas samih in sprejemanje raznolikosti.
S. Metka Kos FMM je samo sprejetje redovniškega načina življenja povezala z odločitvijo za drugačnost. Bog ima rad drugačnost. Sprejemanje drugačnosti pa pogojuje močno vero. V pričevanju izkušnje življenja mednarodne skupnosti je poudarila, da nas Gospod zbral skupaj. Skupaj se bogatimo in brusimo. K sprejemanju drugačnosti pomaga vera, da ima Bog za vsakega dober načrt. Bog nas vodi, vzgaja, ozdravlja.
Iz izkušenj je naštela nekaj toč za »uspešno« sobivanje v redovniških skupnostih. To so sprotno odpuščanje in prizadevanje za edinost v skupnosti. Predsodkom in strahu pred spremembami je treba odločno reči »ne«, prav tako zasidranosti in ne delati iz tujca domačina. Po drugi strani pa je dodala velik »da« različnosti, iskanju, učenju tujih jezikov.
Peter Končan SDB se je poglobil v podobno temo »Sprejemanje drugačnosti z vidika ras in kultur«. Pri tem se je oprl tudi na encikliko papeža Frančiška Vsi bratje.
Ob miselni igri je navzoče povabil o razmisleku o samih sebi in o tem, kako pomembno je, da stopimo v stik z lastnim čutenjem, da se ga zavedamo in da ga, če je negativno že na začetku, moralno ne opredelimo kot napačnega oz. tako pa res ne smem misliti, ker se ne spodobi, ker to ni krščansko, ker so se predstojniki tako odločili, da ta in ta oseba biva z nami … Ko ugotovimo vzrok (neki strahovi, slabe izkušnje, nepoznavanje, idealiziranje), se šele začne spoštljiv in odprt dialog, ki lahko na dolgi rok privede do tega, da lahko nekoga v svobodi resnično sprejmemo kot brata ali sestro.
Ko smo v pristnem stiku, kar nosimo v sebi, lahko sprejmemo drugačnega. Seveda moramo ohraniti osebno, narodno in versko identiteto. Brez korenin ne moremo živeti. V spremembah sedanjega časa moramo razločevati, kaj nam želi Bog s temi spremembami sporočiti.
Naštel je nekaj konkretnih korakov v teh procesih: varovati se prehitrih zaključkov; moliti k Svetemu Duhu; potrpežljivo vstopati v dialog; pogumno sprejeti določene odločitve, ki lahko tudi prelamljajo z ustaljeno prakso; s prstom ne kažemo na druge …
Oba sta predstavila konkretne izkušnje sprejemanja bratov in sester iz drugih narodov in kultur v skupnosti, njihove prednosti in težave, ki se pojavljajo ob sobivanju ter oba zaključila, da je najvišje merilo oznanjanje in življenje po evangeliju v lastni karizmatični identiteti. Sledila so konkretna vprašanja o skupni formaciji, vključevanju in življenju v mednarodnih redovnih skupnostih.
Srečanje in pogovor je koordiniral p. Krizostom Komar OFM, koordinator komisije za duhovnost pri Korusu, vsem pa se je za udeležbo in pričevanje ob koncu zahvalil tudi Marko Košnik SDB, predsednik Korusa.
