Papež Frančišek v poslanici za svetovni dan miru 2024 poudarja pozitiven prispevek znanosti in tehnologije k človeškemu napredku, hkrati pa opozarja na morebitna tveganja, ki jih prinaša razvoj umetne inteligence (UI). Papež obravnava etične razsežnosti umetne inteligence, vključno s pomisleki glede zasebnosti, pristranskosti in posledic za človekovo dostojanstvo. Sporočilo poudarja potrebo po odgovornem razvoju, ureditvi in nadzoru tehnologij umetne inteligence ter izpostavlja potencialna tveganja na področjih, kot so dezinformacije, družbeni nadzor, vojska, izobraževanje, delovna sila in mednarodno pravo.
Papež poziva k interdisciplinarnemu dialogu, etičnemu razvoju algoritmov (algoretiki) in vključevanju različnih glasov v procese odločanja. Ko nas spomni, da je merilo resnične človečnosti v tem, kako ravnamo z najmanjšimi med nami, sklene z upanjem, da lahko razvoj umetne inteligence prispeva k človeškemu bratstvu in miru v svetu: »Kajti mir je sad odnosov, ki priznavajo in sprejemajo druge v njihovem neodtujljivem dostojanstvu, ter iskrenega sodelovanja in zavzetosti pri iskanju celostnega razvoja vseh posameznikov in vseh narodov.«
Dokument v sedmih poglavjih podrobneje obravnava obravnavano temo.
Znanost in tehnologija, izraz človeške inteligence, sta dokaz našega ustvarjalnega potenciala. Vendar pa obstajajo določena tveganja, ki jih moramo upoštevati in ukrepati, če želimo s tem napredkom zgraditi pot k miru za vse.
Razvoj tehnologije, zlasti umetne inteligence, močno spreminja naš svet (digitalna orodja na novo določajo način komuniciranja, učenja in interakcije v vsakdanjem življenju). V ozadju spletni algoritmi zbirajo podatke in vplivajo na naše navade, ne da bi se tega zavedali.
Pomembno se je zavedati, da razvoj umetne inteligence ni nevtralen, temveč je odvisen od kulturnih vrednot in odločitev. Umetna inteligenca ni enoznačen izraz, temveč zajema različne tehnologije, ki poskušajo posnemati človekove kognitivne sposobnosti.
Potrebujemo odgovorne ukrepe, ki jih vodijo vrednote, kot so preglednost, varnost in pravičnost. Ne moremo domnevati, da imajo ustvarjalci umetne inteligence v mislih naše najboljše interese. Tehnologija se mora razvijati odgovorno, ob upoštevanju človekovega dostojanstva in dobrobiti vseh.
Umetna inteligenca, zlasti s strojnim učenjem, že spreminja družbe in vpliva na kulture. Čeprav ponuja vznemirljive možnosti, se pojavljajo pomisleki glede njene zanesljivosti, saj lahko naprave z umetno inteligenco ustvarjajo vsebine, ki so na videz dosledne, a hkrati zavajajoče. To predstavlja resne izzive, od dezinformacijskih kampanj do tveganj za zasebnost in diskriminacijo, ki lahko podpihujejo konflikte in ovirajo prizadevanje za mir. Odgovorno ravnanje s temi izzivi je ključnega pomena za zagotovitev pozitivnega vpliva umetne inteligence na naš svet.
Velika količina podatkov, ki jih analizirajo umetne inteligence, ne zagotavlja nepristranskosti; algoritmi lahko pri svojem izvoru utrjujejo pristranskost in nepravičnost. »Inteligentne« stroje, čeprav so učinkoviti, na koncu vedno vodijo človeške vrednote. Tveganje je v pomanjkanju jasnih meril za odločanje, skritih odgovornostih in morebitnem begu od obveznosti, usmerjenih v skupnost. Obsesivno prizadevanje za premagovanje omejitev s pomočjo tehnologije lahko privede do »tehnološke diktature« in izgube nadzora nad nami samimi.
Sistemi za kategoriziranje in ocenjevanje posameznikov, ki jih upravlja umetna inteligenca, ji omogočajo nadzor in vpliv na družbeno strukturo, kar lahko povzroči neenakosti in konflikte moči. Etičnih načel, temeljnih vrednot ljudi in njihovih temeljnih pravic ne morejo določiti in oceniti algoritmi, temveč ljudje z ustreznimi instrumenti nadzora in dodeljevanja odgovornosti.
Na delovnem mestu je zaradi vdora umetne inteligence ogroženo preživetje, zato se moramo osredotočiti na spoštovanje dostojanstva, ki je neločljivo povezano z delom.
Etična vprašanja se pojavljajo tudi na področju oboroževanja, zlasti pri razvoju smrtonosnih avtonomnih oborožitvenih sistemov. Ustrezen človeški nadzor je nujen, saj avtonomni oborožitveni sistemi nikoli ne morejo biti moralno odgovorni subjekti.
Če se umetna inteligenca uporablja etično, lahko izboljša človeški razvoj z inovacijami v kmetijstvu, izobraževanju in kulturi. Merilo prave človečnosti je, kako ravnamo z najbolj prikrajšanimi ljudmi.
Razvoj tehnologije, ki spoštuje in služi človekovemu dostojanstvu, ima jasne posledice za naše izobraževalne ustanove in svet kulture. Cilj izobraževanja o uporabi oblik umetne inteligence mora biti predvsem spodbujanje kritičnega razmišljanja.
Vir: www.humandevelopment.va
