Priporočila za preprečevanje okužb, predlogi, kako še naprej pomagati prebivalstvu na krajevni ravni ter nekaj izzivov pri črpanju naukov trenutne pandemije. To so temeljni elementi pisma, ki ga je vrhovni ekonom, salezijanski brat Jean Paul Muller, poslal vsem salezijanskim inšpektorjem po svetu.
»Dragi inšpektor, upam, da si se srečno vrnil domov. Zelo smo zaskrbljeni zaradi nastalega položaja …« začenja svoje pismo g. Muller. Pismo nadaljuje z naštevanjem osnovnih higienskih ukrepov za osebno zaščito in dodaja nekatera podrobna navodila za salezijanske redovne skupnosti.
»Naš vzor je don Bosko in njegovi fantje v času epidemije kolere. V sedanjem času pa se lahko zgledujemo po pogumnih sobratih v Sierra Leone in Liberiji v času ebole.«
Zato vrhovni ekonom vabi vse, naj še posebej poskrbijo za ljudi, ki so najbolj izpostavljeni okužbi, kot so starejši in oboleli za kroničnimi boleznimi. Seveda v zavedanju, da so tudi otroci in mladi na varnem.
Poleg izogibanja paniki in psihičnim pritiskom g. Mulller opozarja na »dosledno upoštevanje navodil in predpisov civilnih oblasti.« S tem pričujemo »dijakom, študentom, župljanom in dobrotnikom, da jih spoštujemo,« da smo dober zgled za množice in sprejemamo dobre ukrepe.
Ob pričevanju vrhovni ekonom izpostavlja zavezanost k solidarnosti in predlaga nekatere posebne možnosti v tem času pandemije: »Ali lahko v naših ustanovah izdelujemo zaščitne maske? … Poskrbimo za prosto dostopno milo in razkužila za vse, ki pridejo v stik z nami … Imamo na voljo sobe ali prostore za sobrate ali osebje za izolacijo, če se pojavijo znaki okužbe? Ali smo pripravljeni sprejeti bolne v primeru prenasičenosti v okoliških bolnišnicah?«
Ob koncu vrhovni ekonom salezijanske družbe vabi vse salezijance, da iz vsega, kar pandemija povzroča po svetu, izluščimo tudi moralni nauk. Po solidarnosti, ki je najvišja vrlina človeškega odnosa, je pomembna osebna in okoljska higiena, zdrava prehrana in zdrav način življenja. K temu spada prenova vzgojnih in oznanjevalnih možnosti s sodobnimi sredstvi družbenega obveščanja ter poglobitev pristnega odnosa z Bogom v zavedanju lastnih sredstev in omejitev.
Povzeto po ANS