Leto je bilo polno negotovosti zaradi vsega, kar se je dogajalo okoli nas. Korona virus je krojil naše življenje že preteklo leto in tudi letos ni bilo nič drugače. Vsemu navkljub so se razmere toliko izboljšale, da lahko izvajamo Uskovniške tedne. Prvi je potekal na Pohorju.
Sreča, ali božja pomoč si lahko odgovori vsak sam. Že ko smo prihajali se je videlo, da je nekaj drugače. Vsi, ki smo prišli, smo hitro ugotovili, kako nam je manjkalo druženje. Zato je bil ta teden še toliko bolj dragocen. Ne samo, da smo poglobili svojo vero in se pogovarjali o temah, ki niso ravno vsakdanje. Skozi teden smo poslušali različna predavanja in pričevanja, ki so nas nagovorila na duhovni ravni. Seveda je bil tudi čas za sprostitev. Že tradicionalno je to sreda. Pohod do slapa in nazaj je bil čas druženja in sproščanja. Čez celoten teden smo se pripravljali na petek. Dan, ko smo imeli spokorno Bogoslužje in sveto spoved. Vsak večer je bil edinstven. Od plesnega, kulturnega do čisto spontanih veselih večerov. Prava mešanica vsega. Na teden smo prišli polni fizične energije, ki smo jo tekom tedna pretvarjali v duhovno. V soboto, ko je prišel čas slovesa, smo se rahlo utrujeni, a zelo veseli poslovili drug od drugega. Že na obrazih nam je pisalo, da je bil teden lep, poln novih izkušenj in dogodivščin. V letu, ki je za nami, ko normalnost ni bila ravno v ospredju, nam je ta teden prinesel neko stabilnost. Lahko bi rekli, da je Bog res vedel kaj potrebujemo.
Mitja
