Leta 1965 so salezijanci, zbrani na 19. vrhovnem zboru, za vrhovnega predstojnika Alojzija Riccerija, ki je bil na tem položaju 12 let, od 1965 do 1977. Z njim je Družba stopila na pot prenove, h kateri je bila poklicana vsa Cerkev v letih po drugem vatikanskem zboru.
Velik del svojega vodenja je posvetil pripravi posebnega vrhovnega zbora, 20. in 21., za prenovo salezijanskega redovnega življenja. Odprl je vrata dialogu v Družbi, začel je uveljavljati nove strukture upravljanja Družbe (salezijanske pokrajine in različni sveti), prizadeval si je za razumevanje in sprejemanje novih konstitucij, začelo se je prvo zmanjševanje števila salezijanskih ustanov in se odprl načrt za salezijansko družino.
Salezijanec Santo Russo v knjigi Vezila don Boska in njegovih naslednikov, iz katere povzemamo prispevke o vezilih, pravi: »Med svojim vodenjem je vrhovno upravo preselil iz Turina v Rim, praznoval stoletnico prve misijonske odprave, zagnal salezijansko misijonsko prostovoljstvo, preuredil tiskovni urad. Po 12 letih intenzivnega dela v vodenju Družbe je začutil potrebo, tako kot njegov predhodnik Renato Ziggiotti, da preda štafeto drugim, in je 15. decembra 1977 odstopil.«
Ricceri je vodenje Družbe opravljal v zelo občutljivem in burnem zgodovinskem obdobju: v obdobju krize, ki je zajela tudi salezijansko družbo po drugem vatikanskem cerkvenem zboru in v letu ’68. Težka leta prenove in protesta ni preživel brez bolečin, nesporazumov, popravljanja odklonov, napetosti. S trdno in odločno roko je ostal zvest don Boskovemu duhu v boju za edinost Družbe, za njeno pravično prenovo in prilagajanje novim potrebam v duhu, ki je opredeljen kot »dinamična zvestoba«.
Iz njegovih besed lahko razberemo, kaj mu je vezilo pomenilo. Pravzaprav je v Uvodu komentarja k Vezilu za leto 1968 zapisal: »Vezilo najprej pomeni darilo, pomeni prijateljstvo, družino, domačnost … V tradiciji naših dobrih družin je bilo vezilo, ki so ga podajali silvestrovo in se je izpopolnjevalo … a pomen je ostal enak: sin, hči, ki sta prejela darilo od svojih staršev, od sorodnikov.«
Ob napovedi vezila za leto 1973 je dodal: »Nima samo čustvene vrednosti, ni retorična krilatica, ampak daje vsem članom naše družine resničen program delovanja in življenja, ki nas ob uresničevanju združuje v istem namenu. In čeprav je zelo koristno za posameznika, je koristno za skupnost, ki se – ne glede na strukturo – čuti zavezano skupnemu prizadevanju za cilj, ki zadeva našo skupno poklicanost.«
Po Ricaldoneju je tudi Ricceri nadaljeval s predstavitvijo z uradnim komentarjem, ki je bil običajno kratek. Poleg tega se je z njim začelo vezilo v širši obliki podarjati vsem članom salezijanske družine. V 12 letih predstojništva je zapustil 13 vezil, devet jih najdemo v Glasilu vrhovnega sveta in štiri v Salezijanskem vestniku.
Za razliko od njegovih predhodnikov je formulacija vezil, vsaj v večini, zapletena in precej dolga. Številna vezila so določena s posameznimi dogodki Cerkve ali Družbe, zlasti z drugim vatikanskim cerkvenim zborom.
Ne manjka pa tudi namigov na običajne teme salezijanske duhovnosti: ljubezen in zvestoba do don Boska, pobožnost do Marije Pomočnice in evharistije; dobrodelnost do ubogih in potrebnih (1971); zavzemanje za vzgojo mladih, katehezo, poklice in salezijansko misijonsko razsežnost.
1966 »V jubilejnem letu rojstva našega očeta vabim člane salezijanske družine in z njo povezane, da mu kot dobrodošel poklon izkažejo učinkovito zanimanje za navodila ekumenskega koncila. Še posebej se salezijanci in hčere Marije Pomočnice zavezujejo, da bodo preučevali in velikodušno izvajali ‘Odlok o redovnem življenju’; sotrudniki in bivši gojenci ‘Odlok o laiškem apostolatu’, mladi ‘Konstitucijo o svetem bogoslužju’.«
1967 »Za plodnejše apostolsko delovanje in spoštljivejši odnos do človeških vrednot v verski in družbeni skupnosti živimo duha in izvajamo metodo ‘dialoga’, ki jo želi koncil.«
1968 (Leto vere in stoletno Marijino leto): »S sinovsko vdanostjo pozdravljam encikliko svetega očeta za stoletnico sv. Petra in Pavla ter vabim vso salezijansko družino, da skupaj obhajamo leto vere v gorečem poglabljanju pristne vrednosti vere; obujanju njenega zavedanja in učinkovitosti v življenju; pričevanju v sedanji uri s krščansko skladnostjo. Devica Pomočnica, trdna podpora in obramba vere, naj nas ob stoletnici posvetitve njene bazilike v Turinu tolaži v naši zavzetosti.«
1969 »’Evharistična skrivnost vključuje celotno skupnost vernikov in od vsakega vernika zahteva zelo osebno in življenjsko spoštovanje.’ V luči teh besed Pavla VI. postavimo evharistijo in naše evharistično življenje v središče vzgojne skupnosti, da bo duša družinskega življenja, vir in opora našega pričevanja in apostolata.«
1970 »Temeljni zakon človekove popolnosti in torej tudi preobrazbe sveta je nova zapoved ljubezni (prim. GS III, 3B). Navdihnjeni s to koncilsko izjavo in don Boskovim živim zgledom ponovno odkrivamo pristen pomen ljubezni v evangeljskem sporočilu. Preverimo učinkovitost dobrodelnosti v osebnem, družinskem in skupnostnem življenju; obnovimo našo zavezanost dobrodelnemu služenju cerkvenemu občestvu in vsem našim bratom.«
1971 »Pred resnimi težavami nerazvitosti se vsi, ki se na kakršen koli način čutimo člane salezijanske družine, pogumno posvečamo živeti in udejanjati don Boskovo karizmo za duhovno, kulturno in materialno promocijo vseh, ki jih je imenoval ‘ubogi in zapuščeni mladi’. Zlasti sobratje, hčere Marije Pomočnice, sotrudniki in bivši gojenci naj se učinkovito zavedajo tega poklica, vsak glede na svoj stan, bistvenega za salezijanskega duha. Glede na razmere in potrebe posameznih držav in s krščanskim čutom naj se spodbujajo konkretne dejavnosti za družbeni in moralni dvig mladih. Predvsem pa naj se mladi v naših ustanovah vzgajajo v živahnem in odprtem čutu družbenosti in naj sprejemajo praktične pobude služenja drugim.«
1972 »Da bo don Boskovo poslanstvo postalo aktualno in veljavno med ljudmi našega časa, zlasti med mladimi, naj se vsak član salezijanske družine v duhu in po navodilih posebnega vrhovnega zbora zaveže k odločilni osebni prenovi lastnega duhovnega življenja, ki je nepogrešljiv temelj za učinkovito prenovo poslanstva, ki sta ga Previdnost in Cerkev zaupali don Boskovi družini.«
1973 »Salezijanska družina naj ponovno odkrije vitalnost svojega izvora in se trudi živeti v kvalitetnem misijonskem ozračju.«
1974 »Zvesti don Boskovemu nauku in zgledu naj si vsi člani salezijanske družine dolžnostno prizadevajo za vrhunec svojega vzgojnega poslanstva: usmerjati in vzgajati apostolske poklice v Cerkvi; s posebno skrbjo se posvečati poklicanim v duhovniško in posvečeno življenje; spodbujati in povečevati salezijanske poklice, da bi izpolnili nalogo nadaljevanja don Boskove karizme v Cerkvi.«
1975 »V luči stote obletnice salezijanskih misijonov se don Boskova družina s sinovskim čutom odziva na papeževo povabilo za sveto leto in se zavezuje, da bo leto 1975 v celoti živela kot leto spreobrnjenja k Bogu in ponovno odkrila vrednote krščanskega in salezijanskega poklica, sprave z brati v občestvu vere, ljubezni, apostolskega delovanja, evangelizacije po navdihu ‘misijonskega načrta’, ki ga je Pomočnica kristjanov nakazala don Bosku.«
1976 »V letu 1976 se bo naša Družina spominjala stoletnice rojstva Združenja salezijancev sotrudnikov, za katere je Don Bosko je tega leta izdal pravila. Medtem ko se zahvaljujemo Gospodu za učinkovito sodelovanje, ki ga sotrudniki že stoletje na različne načine uresničujejo pri našem misijonu, vabim salezijance, hčere Marije Pomočnice, bivše gojence in druge skupine salezijanske družine, da obnovijo svojo zavezo, da bodo širili, pospeševali, spodbujali soodgovornost salezijancev sotrudnikov, izvirno don Boskovo zamisel, in pozivali laike k apostolski zavzetosti v Cerkvi.«
1977 »Salezijanska družba letos obhaja 21. vrhovni zbor v svoji zgodovini, točno eno stoletje po prvem zboru, ki ga je sklical sam don Bosko. V tej pomembni okoliščini so salezijanci povabljeni, da preverijo učinkovitost »prenove Družbe«, ki jo od njih zahteva pokoncilsko dogajanje, v luči velikega premišljevanja, ki ga Cerkev izvaja na rodovitni temi evangelizacije. Verjamem, da je bolj kot kdaj koli prej letos koristno povabiti vse člane salezijanske družine, da preverijo svojo predanost oznanjevanju Kristusa in pričevanju s svojim življenjem. Posamezniki in skupine naše Družine bomo skušali to zavezo izpolniti skupaj v danes bolj kot kdaj prej pomembni perspektivi don Boskovega apostolskega načrta.«
ANS