V korak z mladimi.

Dati življenje

Pismo vrhovnega predstojnika, september 2021

Dragi bralci Don Boska, rad pripovedujem življenjska dejstva, ki so se dotaknila mojega srca. Namesto mnogih načrtov, sanj in usmeritev ob začetku novega šolskega in akademskega leta želim spregovoriti o mladeniču, ki je podoben mnogim v naših ustanovah, mladim prostovoljcem, animatorjem v oratorijih in mladinskih centrih, ki imajo radi življenje kot vsi njihovi vrstniki.

Mladenič, ki vam ga predstavljam je bivši salezijanski gojenec v Pakistanu, se je »preprosto« žrtvoval kot mučenec in rešil na desetine življenj. Mladi so sposobni vsega, tudi največjega junaštva.

 

Zgodba Akasha Bashirja

Življenje Akasha Bashirja je bilo popolnoma normalno. Bil je salezijanski študent, mladi katoličan, rojen v revni družini z globko in iskreno vero. Študiral je v enem od naših zavodov v Pakistanu, v mestu Lahore, v krščanski mestni četrti Youhanabad.

Akash Bashir je svoje življenje živel tako normalno kot katerikoli drugi mladi na tem svetu, razpet med družino, prijatelji, šolo, delom, športom, molitvijo. Seveda, v državi kot je Pakistan, kjer prevladuje konzervativna muslimanska vera, biti mlad katoličan ni kar tako. Tam vera ni samo naziv ali družinska tradicija, temveč identiteta.

Preprosta a pomenljiva rdeča nit, ki je določala njegovo življenje, je bilo »služenje«. Vsak trenutek Akashevega življenja je bilo služenje. Umrl je v služenju skupnosti njegove četrti, umrl je v služenju vse do darovanja svojega življenja.

15. marca 2015, ko je potekala sveta maša v župniji sv. Janeza, je skupina varnostnikov, ki so jo sestavljali mladi prostovoljci, med katerimi je bil tudi Akash, budno pazila vhod. Tistega dne se je zgodilo nekaj nenavadnega. Akash je opazil človeka z eksplozivom pod obleko, ki je želel vstopiti v cerkev, da bi se v njej razstrelil. Zadržal ga je, ga ogovoril in mu ni dovolil naprej. Ko je spoznal, da ga ne bo mogel ustaviti, ga je močno objel in dejal: »Umrl bom, a ne boš vstopil v cerkev.« Mladenič in terorist sta tako umrla skupaj.

Akash je bil star 20 let.

Ko je spoznal, da ga ne bo mogel ustaviti, ga je mladi salezijanski prostovoljec močno objel in dejal: »Umrl bom, a ne boš vstopil v cerkev.« Mladenič in terorist sta tako umrla skupaj.

To dejanje je na nas salezijance in salezijansko družino seveda pustilo močan pečat in želimo ohraniti spomin na mladega Akasha. Njegovo preprosto in normalno življenje je brez dvoma zelo pomenljivo in pomembno za mlade kristjane v Lahoreju, Pakistanu in vsem salezijanskem svetu.

Njegova mama je dejala: »Akash je bil del mojega srca. A naše veselje je večje od žalosti, ker ni umrl zaradi zasvojenosti ali v nesreči. Bil je preprost mladenič, ki je umrl na poti za Gospodom in rešil duhovnika ter župljane. Akash je že naš svetnik.«

Danes Akashev mlajši brat Arsalan pomaga skupini varnostnikov v cerkvi. »Nismo mu branili, saj svojim otrokom ne želimo preprečevati, da bi služili Cerkvi,« dodaja mama.

 

Sodobni mladi mučenci

»Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel,« je dejal Jezus.

Akash Bashir je živi zgled tega. Je zgled svetosti za vsakega kristjana, zgled za vse kristjane sveta. Biti svet danes je možno! In nedvomno je najbolj karizmatično znamenje salezijanskega vzgojnega sistema. Vsak gojenec v naših ustanovah ve, da lahko svetost doseže v veselju in globoki ljubezni Boga in ljubljenih oseb, v skrbi za komaj poznane, v odgovornosti do vsakdanjih dolžnosti, v služenju in molitvi.

Na poseben način pa Akash predstavlja mlade pakistanske kristjane, predstavlja verske manjšine. Akash Bashir je zastavonoša, znamenje, glas tolikih kristjanov, ki jih napadajo, preganjajo, ponižujejo in mučijo v nekatoliških deželah. Akash je glas tolikih pogumnih mladih, ki pogumno darujejo svoje življenje za vero kljub težavam življenja, revščine, verskega ekstremizma, družbene razslojenosti in diskriminacije.

V duhu drugih mladih svetnikov ali blaženih, kot je sveti Dominik Savio (+1857), sveta Marija Goretti (+1902), blaženi Pier Giorgio Frassati (+1925), mladi svetnik José Sanchez del Rio (+1928) ali letošnji blaženi Carlo Acutis (+2006).

Akashevo življenje je močno pričevanje katoliške Cerkve danes in spominja na prve krščanske skupnosti, ki so živele v kulturnem in filozofskem okolju, ki ni bilo naklonjeno Jezusovemu nauku. Tudi skupnosti, opisane v Apostolskih delih, so bile manjšinske, a z neizmerno vero v Boga. Življenje in mučeništvo tega mladega Pakistanca, starega komaj 20 let, nam razodevata moč Svetega Duha, ki je živ, navzoč v nepoznanih krajih, v ponižanih, preganjanih, mladih, malih Božjih otrocih.

Akash Bashir, naš salezijanski bivši gojenec v Pakistanu, je priča preventivnega sistema, vzor našim mladim in blagoslov za naše verske manjšine.

Vsem vam želim čudovit začetek šolskega leta in blagoslova vašim družinam, skupnostim in ustanovam.

Ángel Fernández Artime, vrhovni predstojnik

Morda vas zanima tudi