Salezijanec Masias Asaya se je rodil leta 1983 v Asmari, glavnem mestu Eritreje. Zadnja leta papeža Janeza Pavla II. in njegova bolezen sta ga spodbudila v duhovniški poklic. K salezijancem je prišel konec leta 2006. Od leta 2015 je ekonom salezijanske skupnosti v Dekemharu in od leta 2018 ekonom eritrejske salezijanske delegature. Je tudi ravnatelj salezijanskega mladinskega centra v Dekemharu.
Splošno znano je, da so eritrejski kristjani zelo pobožni. So napetosti in konflikti na tem območju kaj spremenil?
Konflikti, vojne in stiske prinašajo ljudem dobro in zlo. Eritreja je od leta 1998 v vojnem stanju. Ta je povzročila ogromne selitve prebivalstva in ogrozila tradicionalno družinsko in družbeno strukturo. To je negativno vplivalo na duhovnost in krščansko dediščino mladih, saj so bili iztrgani iz tradicionalnega krščanskega konteksta izobraževanja in niso imeli dovolj časa, da bi ponotranjili svojo vero. Preseljevanje mladih to dodatno otežuje.
Toda Bog lahko naredi dobro tudi v brezupnih položajih. Med mladimi katoličani, ki so prestali življenjske stiske v sami Eritreji in v tujini, opažamo oživljanje globoke in pobožne vere. V težkih časih so se približali Bogu in svoji veri. Polni so vitalnosti in upanja. V tem smislu je konflikt celo pomagal.
Kaj počnejo salezijanci v Eritreji, da bi mladim pomagali okrepiti upanje?
Odkrite verske teme in prakticiranje vere so v eritrejskem izobraževalnem kurikulumu prepovedani. Ker pa je kultura v celoti krščanska in zelo religiozna, imamo na voljo različne vire za pomoč mladim: nagovore za dobro jutro ob dvigu zastave pred začetkom pouka uporabljamo za kratke razmisleke o tem, kako biti dobri ljudje, kako biti enotni kljub razlikam, o krščanskih vrednotah …
Večina naših učencev prihaja iz majhnih vasi. Trudimo se ustvariti družinsko ozračje bližine, ki je gostoljubno in hkrati ustvarjamo odnose zaupanja. Želimo jim pokazati, da obstaja prihodnost in kako lahko sobivajo drug z drugim kljub različnim mnenjem. Naše dejavnosti niso omejene samo na šole! Izvajamo župnijske in katehetske programe, sodelujemo s škofijskimi pastoralnimi uradi in posameznimi župnijami.
Kaj bi kot Eritrejec sporočili salezijanski družini?
Živimo v zelo težkih razmerah, a smo vseeno lahko hvaležni za veliko reči. Kjer koli smo salezijanci, se srečujemo s težavami. Toda za vse, ki želijo sodelovati z Bogom, obstaja pot, tudi za mlade. Noč je lahko dolga, a sčasoma pride jutro. Zaupamo v Božjo previdnost. Bog ima svoje načrte, kako vstopiti v stik z mladimi. Delamo, kar lahko, a sadovi niso odvisni od nas.
Povzeto po Cagliero11, maj 2022
